1. Ptujska Gora in bazilika Marije Zavetnice
Ptujska Gora je manjše strnjeno naselje v Občini Majšperk, ki leži na vrhu haloškega griča in je vidna že od daleč. O začetku in o nastanku Ptujske Gore zgodovina skoraj popolnoma molči, ohranjena je le listina iz katere lahko razberemo, da je papež Bonifacij IX. v zadnjem desetletju 14. stoletja (1398) dovolil Ulriku IV. Walseejskemu postaviti cerkev na Ptujski Gori. Najstarejše znano ime za Ptujsko Goro se je ohranilo v latinščini, Mons gratiarum (Gora milosti), ki je nastalo na podlagi slovenskega poimenovanja Gora, medtem ko je nemška različica imena Maria Neustift že povezana z gradnjo Mariji posvečene cerkve.
Samo ime nakazuje, da se je cerkev kmalu uveljavila kot božjepotni kraj, naselje, ki pa se nahaja na trgu okoli največja znamenitost tega kraja bazilike Marije Zavetnice, pa je postalo trg leta 1447. Ptujska Gora se v knjigah kot krajevno ime prvič omenja leta 1927, vendar je župnija še celo desetletje ohranila staro ime Črna gora. Jezuiti so z njo upravljali v 17. in 18. stoletju, leta 1786 pa je cerkev postala sedež nove župnije, ki je od leta 1937 v upravi bratov minoritov. V letu 2009 je v cerkvi potekala obnova in restavratorska dela z namenom priprave na razglasitev cerkve za baziliko. Papež Benedikt XVI. je ptujskogorsko cerkev 8. decembra 2009 razglasil za baziliko, 16. maja 2010 pa je potekala slovesna razglasitev, ki je bila vrhunec praznovanja, saj je cerkev istočasno obhajala tudi svojo 600-letnico. Oglej si podrobnosti …
2. Grad Velika Nedelja
Slovenske gorice, največje slovensko gričevje, katerih vrhovi segajo le kakšnih 400 metrov nad morje so že v davnini navdihovale mnoge popotnike. Lepote in darove Slovenskih goric so opisovali številni pesniki in pisatelji, saj skoraj vsak kraj ponuja kaj zanimivega. Slemena gričev krasijo nekateri gradovi in značilne slovenskogoriške cerkve, stare cimprače in ostaline iz bližnje in daljne preteklosti pa prostrana naravna območja okrog jezer, rek in potokov, kjer rastejo redke rastline in domujejo ogrožene živalske vrste, in je mogoče odkriti številne druge zanimivosti. Med takšne kraje z nadvse zanimivo zgodovino sodi tudi slikovito naselje in grad Velika Nedelja, ki leži ob vznožju vinorodnih Slovenskih goric.
Kraj je bil znan že v času rimskega imperija, saj je skozenj njega vodila rimska cesta; najpomembnejša spomenika pa sta župnijska cerkev Svete Trojice, ki se kot kapela omenja že pred letom 1199, in grad Velika Nedelja, ki stoji nedaleč od župnijske cerkve. Danes z gradom upravlja Križniški red in spada med eno izmed redkih dobro ohranjenih zgodnjebaročnih zgradb pri nas. V njem so na ogled grajska kapela, etnološka zbirka in zgodovinska razstava Velika Nedelja skozi stoletja. Kraj je dobil ime po pomembni bitki na veliko noč leta 1199. V njej je Friderik Ptujski, salzburški ministerial, še neposeljeno zemljo na tem območju iztrgal Madžarom in jo kasneje, kot zahvalo za pomoč v bojih, podelil nemškemu viteškemu redu. Oglej si podrobnosti…
3. Cerkev Svete Trojice v Slovenskih goricah
Sveta Trojica v Slovenskih goricah je naselje s strnjenim jedrom vrh razglednega slemena in leži v osrednjem delu Slovenskih goric, le kakšnih 20 km od Ptuja. Strnjeno jedro s čudovito baročno cerkvijo vzhodno kraj ceste Ptuj-Lenart popotnikom že od daleč klanja in vabi k obisku. Naselje ima v višjih legah položne njive, sadovnjake in brajde, tudi nekaj redkih vinogradov, v nižinah pa se razprostirajo čudoviti travniki in pašniki. Vzhodno pobočje je poraslo z gozdom, med katerim so raztreseni domovi, v dolini reke Velke pa je lepo urejeno akumulacijsko jezero. Umetno jezero združuje visoke vode potoka Velka in je namenjeno ribogojstvu in ribolovu, okrog njega pa je speljana lepa sprehajalna pot s čudovitim pogledom na cerkev.
Pogled na cerkev in del samostana z notranjega dvorišča
Največja znamenitost kraja je že prej omenjena velika baročna cerkev s tremi zvoniki, ki daje kraju poseben čar. Od cerkve vodijo do že omenjenega akumulacijskega jezera nadvse zanimive stopnice, ob stopnicah pa je lepo urejen križev pot. Zanimivost kraja je tudi “Krajnčeva ruda” oziroma kamnolom v bližnjem zaselku Osek , ki je bil v preteklosti pomemben kamnolom. Odprt je bil že pred letom 1358, deloval pa je vse do leta 1950. Iz tega kamnoloma so zgradili tudi cerkev in del obnovljenega obzidja cerkve, ter večino starejših slovenjegoriških hiš. Oglej si podrobnosti…
4. Puhov muzej v Sakušaku pri Juršincih
Ko se obiskovalec Ptuja nameni raziskovat njegovo bližnjo okolico, predvsem pa okoliške vinorodne griče Slovenskih goric, ga pričakajo čudoviti predeli, ki se razprostirajo od Mure do Drave, od Kozjaka do Hrvaške. Slikovita osojna pobočja gričev pokrivajo gozdovi, prisojna vinogradi, doline pašniki in travniki, obrobja pa njive in sadovnjaki. Slovenske gorice pokrivajo podeželje z gostoljubnimi ljudmi, bogato etnološko in kulturno dediščino, pohodniškimi in kolesarskimi potmi, vinotoči in turističnimi kmetijami.
Ob omembi kulturne dediščine ne moremo brez omembe enega od največjih slovenskih izumiteljev Janeza Puha. Rodil se je leta 17. junija 1862, kot sin Franca in Neže Puh v Sakušaku pri Juršincih, umrl pa 19. julija 1914 v Zagrebu, tik pred 1. svetovno vojno. Janez Puh bil je vrhunski izumitelj in inovator koles, motorjev, avtomobilov in letal. Njegovi izumi, verificirani kot patenti in številne izboljšave na različnih področjih so se ohranile tudi danes. Posamezni zgodovinarji različno ocenjujejo njegovo vlogo v slovenski zgodovini, tehniki pa so si edini, da je bil na svojem področju genij. Ne glede na uspeh pa ni zanemaril svojega rojstnega kraja, sorodnikov in slovenskega jezika. Večkrat je zahajal domov in redno ohranjal stike z domačini, ki so mu v spomin postavili muzej, ki stoji v njegovi rojstni vasi Sakušak pri Juršincih. Gre za značilno panonsko hišo (cimpračo) oz. viničarsko hišo, kakršne so bile nekoč. Pokrita je z žitno slamo in ima majhna okna ter je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu je etnografski del muzeja kjer si turisti lahko ogledajo več etnoloških predmetov kot npr. žrmlje, krušna peč, tesarska skrinja, bohkov kot in druge. Oglej si podrobnosti…
5. Dvorec Štatenberg v Halozah
Dvorec Štatenberg je baročno poslopje v bližini kraja Makole na obrobju Haloz nad reko Dravinjo, ki nosi ime po prvotnem gradu Štatenberg. Ta je že sredi 13. stoletja stal v kraju Stari Grad v gričevju gozdnatih Haloz pod Plešivcem. Stari grad Štatenberg (Statenberg) je prvič je omenjen leta 1250 kot castrum Stetenburch, ki so ga pozidali deželnoknežji fevdniki, sicer krški vazali vitezi Rogaški. Dvorec je izjemno lep in veličasten in je primeren za vse, ki si želijo spoznati slovensko kulturno dediščino, ali pa tukaj imeti katero izmed praznovanj, ki potekajo na izjemno visokem nivoju. V znamenju umetniškega snovanja dvorec zaživi predvsem jeseni, ko v barvitem septembru gosti slikarsko kolonijo. Tako je dvorec eden izmed redkih pri nas, ki je tako bogato obnovljen in delujoč, zaradi svoje čudovite zasnove in nadvse zanimivih fresk pa ga upravičeno uvrščajo med najlepše baročne dvorce na slovenskem.
Okoli dvorca je bil urejen vrt v baročnem slogu, kasneje pa so površine preuredili v angleškem krajinskem slogu, zasnova pa je delno ohranjena še danes. Severna dostopna pot je obsajena s kostanjevim drevoredom, na robu platoja ob dvorcu pa se os izravna in vodi do severnega trakta dvorca. Notranje dvorišče je delno rekonstruiran parter s šestimi polji, obrobljenimi s peščenimi potmi. Večja polja obroblja pušpanova živica. Os ob južnem traktu dvorca zaključuje belvedere, ki kot razgledišče nad dolino zaokroži celoten kompleks, ob stranskih krilih pa so urejene manjše tratne grede pravilnih oblik. Na zahodni strani dvorca je manjši ravninski del, kjer rastejo visoka drevesa. Širše območje parka je zasajeno z domačimi in tujerodnimi drevesi, med katerimi izstopa orjaška duglazija (iglavec uvožen iz Severne Amerike). Med njimi so speljane vijugaste poti, območje parka pa prehaja na zahodu v gozd, kjer je več ribnikov. Oglej si podrobnosti…
Viri
- Zbral in uredil: Črtomir Rosić, urednik portala
- Foto: Črtomir Rosić