fbpx

Puhov muzej v Sakušaku pri Juršincih

Puhov muzej v Sakušaku pri Juršincih
Deli na:

Ko se obiskovalec Ptuja nameni raziskovat njegovo bližnjo okolico, predvsem pa okoliške vinorodne griče Slovenskih goric, ga pričakajo čudoviti predeli, ki se razprostirajo od Mure do Drave, od Kozjaka do Hrvaške. Slikovita osojna pobočja gričev pokrivajo gozdovi, prisojna vinogradi, doline pašniki in travniki, obrobja pa njive in sadovnjaki. S svojo površino okrog 1017 km² predstavljajo največje slovensko gričevje in se geografsko delijo na Zahodne Slovenske gorice in Ljutomersko-Ormoške Slovenske gorice (imenovane tudi Prlekija ali Vzhodne Slovenske gorice). Slovenske gorice pokrivajo podeželje z gostoljubnimi ljudmi, bogato etnološko in kulturno dediščino, pohodniškimi in kolesarskimi potmi, vinotoči in turističnimi kmetijami.

puhov muzej

Pogled na Slovenske gorice

Ob omembi kulturne dediščine ne moremo brez omembe enega od največjih slovenskih izumiteljev Janeza Puha. Rodil se je leta 17. junija 1862, kot sin Franca in Neže Puh v Sakušaku pri Juršincih, umrl pa 19. julija 1914 v Zagrebu, tik pred 1. svetovno vojno. Pokopan je v avstrijskem Grazu. Osnovno šolo je obiskoval v rodnih Juršincih, z 12. leti pa se je začel pri različnih mojstrih na Ptuju in v Radgoni učiti ključavničarstva. Kasneje se je do leta 1882 izpopolnjeval v Avstriji ter Nemčiji, ko je začel služiti triletno vojaščino pri topništvu. Po letu 1885 je odšel v Gradec, kjer je pri mojstru Luschneiderju popravljal neudobna in nevarna kolesa imenovana »mišolin«, a se že čez štiri leta osamosvojil. Ustanovil je svoje podjetje Styria Werke, iz katerega se je rodilo kolo Styria, ki je bilo prvo kolo z enako velikima kolesoma. Skupaj s tovarnarjem Wernerjem je Puh leta 1899 kupil stari mlin v južnem delu Gradca, v njem pa se je dejansko začela prva tovarniška proizvodnja koles, ki je postavila temelje sedanji tovarni Steyr-Daimler-Puch of Magna. Leta 1901 se je iz Puhove tovarne pripeljalo prvo motorno kolo z bencinskim motorjem. Leta 1903 je začel s serijsko izdelavo koles z motorjem, hkrati pa je izdelal svoj prvi avtomobil, ki jih tovarna serijsko izdelovala od leta 1906. Leta 1912 je Puhova tovarna zaposlovala 1.100 delavcev in izdelala 16.000 koles ter 300 motociklov in 300 avtomobilov.

puhov muzej

Janez Puh bil je vrhunski izumitelj in inovator koles, motorjev, avtomobilov in letal. Njegovi izumi, verificirani kot patenti in številne izboljšave na različnih področjih so se ohranile tudi danes. Posamezni zgodovinarji različno ocenjujejo njegovo vlogo v slovenski zgodovini, tehniki pa so si edini, da je bil na svojem področju genij. Ne glede na uspeh pa ni zanemaril svojega rojstnega kraja, sorodnikov in slovenskega jezika. Večkrat je zahajal domov in redno ohranjal stike z domačini, ki so mu v spomin postavili muzej, ki stoji v njegovi rojstni vasi Sakušak pri Juršincih. Gre za značilno panonsko hišo (cimpračo) oz. viničarsko hišo, kakršne so bile nekoč. Pokrita je z žitno slamo in ima majhna okna ter je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu je etnografski del muzeja kjer si turisti lahko ogledajo več etnoloških predmetov kot npr. žrmlje, krušna peč, tesarska skrinja, bohkov kot in druge. V tem prvem delu muzeja se nahaja tudi črna kuhinja, za katero so značilni nizki stropi.

puhov muzej

Kmečka soba v etnografskem delu Puhovega muzeja

Etnološki del muzeja dejansko predstavlja dobo, v kateri je odraščal in se izobraževal Janez Puh, sama cimprača pa spominja na domačijo, v kateri se je rodil Janez Puh. Na kraju, kjer je nekoč stala Puhova rojstna hiša (Sakušak 79), danes stoji sodobna stanovanjska hiša z vgrajeno spominsko ploščo. Sredinski del je spominska soba in dejansko pravi življenjepis Janez Puha. Eksponati v Puhovi spominski sobi so prenešeni iz razstave Zgodovinskega arhiva na Ptuju z naslovom Janez Puh, Johann Puch, človek, ki je svet obrnil na glavo avtorice mag. Kristine Šamperl Purg, postavljene leta 1999. Tako lahko obiskovalec občuduje Puhove fotografije in različne dokumente, načrte, plakate in drugo.

puhov muzej

Puhova spominska soba

V prizidku muzejskega dela je t.i. Puhova delavnica kjer so razstavljeni njegovi originalni eksponati, kolesa in motorji. Ohranila sta se dva zanimiva eksponata in sicer Puhovo moško kolo iz časa 1. svetovne vojne in motor Puh 250 Sport Bj iz leta 1929. Na ogled je precej eksponatov starejšega datuma iz Puhove tovarne, prav tako pa si je možno ogledati odličen predstavitveni film v treh jezikih, ki opisuje življenjsko zgodbo velikega izumitelja. Puhova cimprača ima tudi staro »velbano« klet, ki je namenjena ogledu in degustaciji vin iz tega vinorodnega okoliša, sam muzej ša ima dvojno sporočilo; ohranitev cimprače iz 17. stoletja in razstavitev del spominov dela in vloge Janeza Puha.

puhov muzej

Muzej si enostavno morate ogledati, obiski pa so možni od maja do novembra v soboto in nedeljo ter prazniki med 10.00 in 18.00, med tednom pa po predhodni najavi.

Kontakt
Društvo rojaka Janeza Puha
Juršinci 3b, 2256 Juršinci, Slovenija
Predsednik: Vlado Slodnjak
T: +386 51 260 506.
E: info@janez-puh.si
W: http://www.janez-puh.si/

KML-LogoFullscreen-Logo
Puhov muzej, Juršinci

nalaganje map - prosimo počakajte ...

Puhov muzej, Juršinci 46.498921, 15.983847 Puhov muzej v Sakušaku pri Juršincih Slovenske gorice pokrivajo podeželje z gostoljubnimi ljudmi, bogato etnološko in kulturno dediščino, pohodniškimi in kolesarskimi potmi, vinotoči in turističnimi kmetijami. Ob omembi kulturne dediščine ne moremo brez omembe enega od največjih slovenskih izumiteljev Janeza Puha. Rodil se je leta 17. junija 1862, kot sin Franca in Neže Puh v Sakušaku pri Juršincih, umrl pa 19. julija 1914 v Zagrebu, tik pred 1. svetovno vojno. Domačini, ki so mu v spomin postavili muzej, ki stoji v njegovi rojstni vasi Sakušak pri Juršincih. Podrobnosti ...

Viri: