Sončni park na Ptuju

Sončni park na Ptuju
Deli na:

Ogromen stavbni kompleks dominikanskega samostana na Ptuju z več kot 2.000 m2 v pritličju in prav toliko v nadstropju in kleti v katerem so danes prostori kongresno-kulturnega središča ima pestro preteklost. Ptuj je bil skozi zgodovino organiziran okoli treh stavb: ptujskega gradu, minoritskega in dominikanskega samostana, zatorej gre za enega najpomembnejših objektov na Ptuju skozi vso zgodovino. Štirikotni samostan, ki je bil zgrajen v 13. stoletju, je imel v srednjem veku svoje obzidje, ki je bilo povezano v sistem mestnih utrdb. Del tega obzidja je ohranjen še danes, viden pa je na južni strani, kjer stoji eskarpa (utrjena stena namenjena obrambi objekta) proti reki Dravi, na zahodnem koncu pa je še najti ostanke obrambnega stolpa. Na zahodnem koncu je bil nekdaj obrambni jarek in od tu so vodila iz mesta manjša vrata. Romantični Sončni park na Ptuju kakor ga imenujemo Ptujčani se nahaja pred samostanom na njegovi terasi nad reko Dravo, z nje pa se vije prelep pogled na južni del mesta, Dravsko polje vse do Haloz, Donačke gore in Boča ter Pohorja.

sončni park na ptuju

Gre za dragocen zelen in nepozidan dodatek samostanu na njegovi vzhodni strani, ki pa je dokaj neraziskan. V nekaterih virih je tudi zaslediti, da so tam še zdaj v tleh grobnice gospodov Ptujskih, a ni denarja, da bi vse izkopali in proučili. Nasploh se je strokovna javnost pri raziskovanju posvečala bolj samostanu in samostanski cerkvi, kar pa je razumljivo. Vseeno se iz te literature da nekako pridobiti okvirno sliko, kako je bil videti in kakšen razvoj je imel nekoliko zapostavljeni, a čudovit predel starega mesta Ptuj. Kot prvo seveda ne moremo brez omembe salzburškega nadškofa Eberharda II. (1200-1246) in Gospodov Ptujskih oziroma gospe Matilde Ptujske (umrla 1253), vdove Friderika III., ki nosijo vse zasluge za njegovo ustanovitev. Salzburški škof je za ustanovitev samostana dal svoje soglasje v zavesti, da bodo dominikanci najbolj primerni za delo z meščani, pri tem pa svojo odločitev bogato nadgradil z gmotnimi dobrinami in privilegiji. Gospa Matilda Ptujska je v tem primeru za ustanovitev prispevala svoje zemljišče in izdatna finančna sredstva za njegovo izgradnjo ter nadaljnje preživljanje dominikancev. Prvotni samostan, ki so ga dominikanci pričeli zidati v letu 1230 je bil hitro zgrajen, saj je iz listine nadškofa Eberharda zaslediti, da je bil že leta 1231 pripravljen za vselitev dominikanskih bratov iz Brež na Koroškem.

sončni park na ptuju

Samostan z urbanega vidika na mestni razvoj neposredno ni močneje vplival, saj se je namreč odpiral proti zahodu. Proti vzhodu oziroma proti mestu je kazal svojo hrbtno stran in čeprav je bil že od konca 13. stoletja obdan z mestnim obzidjem, ni imel večje vloge. Dominikanci so po starih zapisih do leta 1252 postopoma postavili nadstropen samostan, ki je vseboval cerkev in tri samostanske trakte, od mesta pa ga je ločevalo večje viseče zemljišče. To je bilo pozneje delno spremenjeno v samostanski vrt, današnji Muzejski trg (Sončni park). Nadvse zanimiv je tudi podatek, da je papež Inocenc IV. že leta 1243, v prvem letu svojega pontifikata, razglasil dominikanske cerkve za konventualne in dovolil, da imajo ob njih laiki svoja pokopališča. Verjetno je bila to logična poteza trenutnega stanja, saj je bila takrat večina samostanov precej odvisnih od svojih ustanoviteljev. Zaradi velikih stroškov gradnje so bili odvisni tudi od drugih dobrotnikov, predvsem pa je bilo to bogato plemstvo in premožno meščanstvo. Čeprav so omenjeni sprva darovali le ˝zaradi Boga˝ in za ˝svojo dušo˝, so se sčasoma uveljavile določene trajne benificije, ki so vključevale tudi pokop darovalca na določenih krajih ob samostanu ali celo v samostanski cerkvi. Ta je bila, kot že rečeno dograjena leta 1252, posvečena pa leta 1255, njen podaljšan prezbiterij, pa je tedaj segal daleč v današnji park.

sončni park na ptuju sončni park na ptuju

Skozi obdobja so cerkev in samostan večkrat dograjevali in spreminjali, s tem pa se je spreminjala tudi namembnost sedanjega parka pred samostanom. Kdaj je samostan obzidal svoje vzhodno, tedaj z vrtom zasejano zemljišče, se ne ve, vendar zagotovo v času svoje obnove v 1. polovici 15. stoletja. Takrat so dominikanci zaradi načela redovne klavzure v okrog samostana zgradili svoje obzidje in se proti mestu še bolj zaprli. Samostan in cerkev je ob koncu 17. stoletja doživita nove spremembe in na Vischerjevi upodobitvi (G. M. Vischer, Topographia Ducatus Stiriae) iz leta 1681 je omenjeni zid na vzhodni strani lepo prikazan. Prav tako je obzidje, ki je potekalo po sredi sedanjega parka, lepo vidno tudi na detajlu slike Gornji Ptuj iz leta 1687 (PMP, orig. olje na platnu, sign. G 829 s). Leta 1692 samostanski kompleks doživel barokizacijo, pri tem pa so podrli gotski prezbiterij (t. i. dolgi kor), novega pa postavili na zahodno stran cerkve. Cerkev so nekoliko dvignili in obokali, vhodno cerkveno pročelje skrajšali in obrnili proti mestu, vrtni nasad na vzhodni strani samostana pa nekoliko skrčili.

sončni park na ptuju

Omenjene spremembe in obrnitev sakralne osi cerkve, ter prestavitev dostopa v samostan z vzhodne strani so samostan z vseh pogledov tesneje povezali z mestom, od katerega ga je odtlej ločeval le še vrtni nasad pred njim na današnjem parku. Omenjeni nasad je čudovito upodobljen na detajlu slike Franz Josef Fellner, Led na Dravi iz leta 1766 (PMP, orig. Olje na platnu, votivna podoba, sign. G 120s). V začetku 18. stoletja (17. januarja 1785) je bil samostan z dekretom cesarja Jožefa II. ukinjen, redovna skupnost razpuščena, premoženje (dragocene slike, spomeniki, oltarji …) pa zaplenjeno ali deloma uničeno. V tem času je imel samostan sedanjo podobo, izgubil je le cerkveni stolp, cerkev pa so pregradili z dvema nadstropjema. V stavbe samostana so še tistega leta naselili vojaško bolnišnico, za nekaj časa pa tudi vojake, ki so bili zadolženi za vojaško skladišče. Tako se je med letom 1860 – 1870 moralo z vrtom zasajeno vzhodno dvorišče umakniti javnemu prostoru in vojaškemu zbornemu mestu, ob čemer je izgubilo svoje obzidje in tudi vsebino. Glede na vire lahko sklepamo, da so se na mestu sedanjega parka vsako jutro zbirale čete vojakov v postroj, namenjen pa je bil tudi za dovozno pot.

sončni park na ptuju

Omenjena ureditev vzhodnega dvorišča pred cerkvijo in samostanom za vojaške namene je služilo vse do 12. novembra 1923, ko je bil 4. pionirski bataljon, ki je domoval v Dominikanski vojašnici premeščen v Karlovec. Po selitvi vojakov iz samostana so ga Ptujčani želeli nazaj zato ga je leta 1926 odkupila občina in ga v dveh letih obnovila. Ob tem so samostan temeljito raziskali, nova umetnostno-zgodovinska odkritja pa tudi prezentirali v novo nastalem mestnem muzeju (Mestni Ferkov muzej – Franc Ferk, slovenski gimnazijski profesor in ustanovitelj ptujskega muzeja). Vzhodno dvorišče oziroma sedanji park je bil po drugi svetovni vojni delno preoblikovan v njem pa so zraven grmovnic in dreves postavili nekatere arheološke eksponate. Tako so postavili več kamnitih spomenikov iz antične Poetovione, čudoviti vodnjak z gradu Vurberk ter kamnito stebrasto znamenje iz leta 1686, s figurativnim okrasjem in plastiko Pieta na vrhu. Znamenje je bilo v park preneseno iz Gorišnice, kjer je original zamenjala kopija. Pred vhodom v nekdanji samostan so postavili kipa sv. Viktorina in cesarja Trajana iz okrog leta 1900, ki sta nekdaj krasila pročelje Mestne hiše na Ptuju. Leta 1956 je muzejsko društvo postavilo v parku še spomenik znanemu jezikoslovcu in etnografu Matiji Murku. Večino omenjenih eksponatov so kasneje proti koncu 20. stoletja premaknili drugam, med njimi tudi vodnjak iz Vurberka, ki sedaj krasi dvorišče Minoritskega samostana.

sončni park na ptuju

Danes lahko obiskovalec v parku opazuje predvsem parkovno zasaditev dreves in grmovnic ter se s razgledne police nad reko Dravo zazre na prečudovito Dravsko polje in bližnje vinorodne Haloze ter Pohorje. Spočije si lahko tudi na nekaj klopcah, ki so razporejene ob parkovni poti in uživa v petju ptic, ki so najbolj dejavne v zgodnjih jutranjih urah oziroma ob sončnem vzhodu. Obisk parka je nekaj posebnega tudi zaradi dominikanskega samostana, ki sodi med ene od najbolj dominantnih zgodovinskih stavb starega Ptuja.

Sončni park na Ptuju

nalaganje map - prosimo počakajte ...

Sončni park na Ptuju 46.420327, 15.865164 Sončni park na Ptuju Pred minoritskim samostanom je urejen park, ki ga Ptujčani imenujemo Sončni park, na njegovi terasi nad reko Dravo pa se vije prelep pogled na južni del mesta, Dravsko polje vse do Haloz, Donačke gore in Boča ter Pohorja. Podrobnosti ...

Viri

  • Foto: Črtomir Rosić
  • Brence A., Ptuj z okolico, Kulturna skupnost Ptuj, 1988
  • Hernja Masten M., Kratki vodnik po Ptuju, Mestna občina Ptuj, 2009
  • Mlinarič J., Dominikanski samostan na Ptuju, Zbirka: Gradiva in razprave, Zgodovinski arhiv na Ptuju, 2009
  • http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=18000

Fotografija je zaščitena! Za dovoljenje kopiranja ali objave lahko zaprosite na info@discoverptuj.eu.