fbpx

Veliki flamingo (Phoenicopterus roseus)

Veliki flamingo (Phoenicopterus roseus)
Deli na:

Ptujsko jezero je  s 346 ha površine največje slovensko umetno jezero in ima izjemen pomen za prezimujoče ptice in ptice selivke. Ornitologi so se v začetku februarja na Ptujskem jezeru razveselili izjemne popestritve že tako bogate raznolikosti ptičjih vrst. Med rednim monitoringom vodnih ptic na Ptujskem jezeru  sta bila namreč opazovana plamenca (odrasel in mlad), ki ju v teh krajih doslej še ni bilo opaziti. Primerke plamencev so sicer v zadnjih letih v zimskem času že opažali na slovenski obali, kot je povedal ornitolog Dominik Bombek, pa gre tokrat za izjemno redko pojavljanje te vrste. Na celinskem delu države so bili plamenci namreč opaženi komaj tretjič (1970, 1999, 2018), na Ptuju pa tokrat prvič. Dva plamenca, enega sivega oziroma spolno nezrelega in enega odraslega, čigar perje se je že obarvalo roza, so na Ptujskem jezeru prvič opazili 5. februarja 2018. Spola in natančne starosti ptic strokovnjaki sicer ne morejo določiti, je pa za plamence značilno, da je njihovo perje sprva sive barve, pri približno sedmih letih ko ptiči spolno dozorijo, pa se njihovo perje obarva v značilno roza barvo.

veliki flamingo veliki flamingo

Na svetu sicer obstaja sedem vrst plamencev, na Ptuju pa sta se ustavila plamenca vrste Phoenicopterus roseus, ki ga nekateri poznajo tudi pod imenom veliki flamingo. Gre za največjo in najbolj razširjeno vrsto plamencev  značilne roza barve,  višine 1,1 do 1,5 m, razponom kril okrog 1,5 m, dolgim in gibčnim vratom, bledimi rumenimi očmi ter zaobljenim roza kljunom, ki ima na koncu črno liso. Vrsta je razširjeni na področju Afrike, Južne Azije (obalna področja Pakistana in Indije) obalah Južne Evrope (Španija, Sardinija, Albanija, Ciper, Grčija, Portugalska, Francija) in Turčije. Po nekaterih virih v naravi živi okrog 545 do 680 tisoč primerkov teh ptic, uvrščajo pa jih med zelo družabne ptice saj gnezdijo v večjih kolonijah tudi po več sto ali tisoč osebki. Najbolj jim ustrezata mulj in plitva voda, tudi zato sta zatočišče najverjetneje našla ob Ptujskem jezeru. Prehranjujejo se večinoma podnevi, njihovi obroki pa vsebujejo predvsem rake, črve, mrčes, travo in alge. Pri iskanju hrane svoj glavo povsem pomolijo pod vodo , kjer lahko vzdržijo tudi po 20 sekund.

Nadvse zanimiv je njihov elegantni ples dvorjenja, ki se prične pozno jeseni, pari pa se za gnezdenje združijo v poletnih mesecih. Gnezdijo na manjših otočkih sredi vode, kjer so zaščitene pred plenilci, samo gnezdo, ki pa je lahko visoko tudi do 20 cm, pa naredijo iz blata. V gnezdo znesejo eno belo jajce iz katerega se po 28 dneh izležejo mladi plamenci snežno bele barve z roza kljunom in nogami. Po nekaj dneh dobijo mladiči nekaj značilnega sivega perja, starši pa jih hranijo s t.i. ˝ptičjim mlekom˝okrog 2 meseca oz. vse dotlej, ko se jim kljun ne utrdi in razvije dovolj dobro, da lahko sami filtrirajo hrano iz vode. Ko jih starši prenehajo hraniti jih zapustijo, sami mladiči pa se združujejo v velike jate t. i. ˝šole˝, kjer ostanejo vse do tedaj, ko lahko sami letijo. Življenjska doba plamencev je dokaj dolga, saj v naravi živijo med 20 in 30 let, v živalskih vrtovih oziroma v ujetništvu, kjer je njihova kvaliteta bivanja mnogo boljša, pa lahko dočakajo tudi do 60 let. Od kod sta plamenca prišla na Ptujsko jezero ni znano, saj nista označena, sta pa postala prava turistična atrakcija za ljubitelje ptic. V Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije zato prosijo, da se jima ne približujejo in ju ne vznemirjajo. Izjemna in redka gosta si lahko ogledajo z ornitološke opazovalnice na desnem bregu Ptujskega jezera, od koder sta lepo vidna.

Viri:

Copyrighted Image !