Dravski stolp Ptuj in staro mestno obzidje

Dravski stolp Ptuj in staro mestno obzidje
Deli na:

Kraji ob Dravi kjer panonska nižina s svojim robom prehaja v predalpski svet so bili za naselitev staroselcev tako primerni kot malokje. Prav posebno mesto je na tem področju zasedel prav Ptuj, katerega spomeniki o nekdanjem življenju so ohranjeni vse od bronaste dobe do danes. Ta zgodovinska posebnost daje krajevni zgodovini Ptuja poseben pečat in privlačnost, saj tako starih mest v Evropi, kot je Ptuj ni veliko. Za nastanek in razvoj naselja v Ptuju je bila predvsem pomembna odlična lega ob reki Dravi, ki je mesto skozi stoletja spremenilo v pomembno prometno vozlišče starih trgovskih poti in vojaško oporišče. Pomembno obdobje za Ptuj je bilo 13. stoletje, ko so Ptujski gospodje, kot vazali salzburških nadškofov, pregnali Madžare preko Mure, saj se po tem mesto začne zelo hitro razvijati. V tem obdobju Ptuj dobi mestne pravice, hkrati pa so zaradi večje varnosti pričeli spreminjati prvotni obrambni sistem, ki je bil tedaj v obliki nasipov, palisad in jarkov in izključeval oba samostana, dominikanskega na zahodu in minoritskega na vzhodu. V 14. stoletju so potek mestnega obzidja spremenil in povezal vse mestne obrambne naprave z grajskim v enovit sistem obzidja v obliki sklenjenega in zaprtega obroča. V 16. stoletju so v obzidju obstajala štiri mestna vrata, ki so omogočala dostop v mesto iz različnih smeri. Dravska vrata (danes v bližini gostilne Ribič) so varovala most preko reke Drave, Pivska vrata (tudi Nova vrata, Špehasta vrata ali Mala vrata – danes v bližini gostilne Rozika) pa izhod v smeri Rogoznice. Glavna Ogrska vrata (danes v bližini Mestne hiše)so vodila iz mesta na njegovem vzhodnem obrobju, manjša vrata pa so se nahajala med dominikanskim samostanom in Grajskim gričem na zahodnem obrobju mesta. Obzidje je vsebovalo tudi dve peterokotni bastiji (bastija bastíja-e ž (ȋ) srednjeveška trdnjava z visokimi stražnimi stolpi) s kazemati (kazemáta-e ž (ȃ) nekdaj 1. zaprt, pokrit prostor v trdnjavi, zlasti za zaščito posadke pred topniškimi in bombnimi napadi), ki sta varovali Pivska vrata in obzidje za minoritskim samostanom. Gornja ali Špehasta bastija, ki je bila najmogočnejši del mestnih utrdb so postavili 1555-1559, opremljali pa so jo še v sedemdesetih letih 16. stoletja. Obzidje je na svoj način prav lepo prikazal avstrijski kartograf Georg Matthäus Vischer (1628-1696), ki je avtor najstarejše znane upodobitve mesta Ptuja. V svojem delu Topographia Ducatus Stiriae iz leta 1681, je mesto upodobil z južne strani.

dravski stolp

Georg Matthäus Vischer (1628-1696) je avtor najstarejše znane upodobitve mesta Ptuja iz leta 1681 kjer je obzidje starega mesta lepo vidno (Vir: Wikiwand.com)

Manjšo Spodnjo ali Minoritsko bastijo so postavili že leta 1549 – 1551 ter jo opremili do leta 1555. Z juga je bil Ptuj zaščiten z reko Dravo, ob vzhodnem in zahodnem kraku obrabnega obzidja pa je bil zavarovan z dvema jarkoma. Jarek ob minoritskem samostanu je bil napolnjen z vodo, zahodni pa je bil suh. Kljub vsemu je bil omenjeni obrambni sistem obzidja v 16. stoletju že zastarel, zato so ga v strahu pred vdori Turkov v nekaj letih posodobili. Od leta 1549 do 1551 je obnovitvena dela vodil arhitekt in inženir Gianmaria Allio iz znane italijanske umetniške in gradbene družine, za njim pa do leta 1558 sloviti italijanski gradbenik Antonio de Pivo, ki je zgradil tudi Mestni stolp. Mestni del obzidja v sklopu katerega sta bila tudi Mestni stolp in proštijska cerkev sv. Jurija je imel tudi šest stolpov. Ob reki Dravi od takrat stoji tudi znameniti Dravski stolp, ob njem pa sta bila še dva vodna stolpa ob dominikanskem samostanu. Župnijski stolp je varoval jugovzhodno vznožje grajskega griča, Smodniški stolp pa je povezoval mestni obrambni sistem obzidja z grajskim na skrajnem zahodnem koncu Ptuja ob dominikanskem samostanu. Nasproti minoritskega samostana je bil še en polkrožen obrambni stolp, ki so ga kot zadnjega porušili med bombnim napadom ob koncu 2. svetovne vojne. Staro mestno obzidje je lepo vidno tudi na oljni sliki iz leta 1687 neznanega avtorja z naslovom “Ober Pettau” (Gornji Ptuj), ki je zraven že omenjene Vischerjeve, ena najstarejših upodobitev Ptuja.

dravski stolp

Med ene najstarejših upodobitev Ptuja spada tudi oljna slika neznanega avtorja z naslovom “Ober Pettau” (Gornji Ptuj), ki datira v leto 1687 (Vir: Wikiwand.com)

V 18. stoletju so obzidje še popravljali, v 19. stoletju pa so ga pričeli postopoma rušiti, saj ni moglo več služiti svojemu prvotnemu obrambnemu namenu. Eden od razlogov je bil tudi hiter razvoj mesta izven obzidja. Svoj pečat pri rušenju obzidja je pustila seveda tudi že omenjena 2. svetovna vojna. Danes najdemo le nekaj mogočnega obrambnega obzidja. Od ohranjenih obrambnih stolpov je danes nedostopen stolp za dominikanskim samostanom, ohranjen je stolp na dvorišču župnišča sv. Jurija, vidna je bastija in del obzidja za gostilno Rozika ter del obzidja za minoritskim samostanom. Od vseh je najbolj ohranjen znameniti Dravski stolp, v katerem je danes Miheličeva galerija.

dravski stolp

Dravski stolp, tudi Stari stolp ob Dravi, je največji od šestih stolpov v renesančnem obrambnem sistemu Ptuja, zgradili pa so ga leta 1551. Prvotno ni imel strehe, saj je bila na vrhu stolpa topovska ploščad. Opremljen je bil tudi s puškarnicami oz. strelnimi linami, še vedno pa je v spodnjem delu opasan z masivnim venčnim zidom, ki pa je večidel že rekonstrukcija. Lega Dravskega stolpa je bila zelo pomembna, saj se je mestno obrambno obzidje, ki je potekalo od minoritskega samostana, prav na tem mestu najbolj približalo reki Dravi. V zgornjem delu zidu oz. ostenja (osténje-a s (ẹ̑) knjiž. več sten skupaj, stene: ostenje je obloženo s keramičnimi ploščami…) je v stolp vzidanih nekaj kamnitih krogel. Te so bile predvsem v 19. stoletju pogost predmet zbirateljev in so jih v zidove radi vzidavali. Kasneje je nastala prikupna zgodba, da so krogle ostanki Turških napadov, čeprav turška vojska dobro utrjen Ptuj nikoli ni poskušala zavzeti. Sedanji vhod v Dravski stolp je novejši nad njim pa je vzidan ptujski mestni grb z enokrakim križem kot ga ima na oklepu mestni zavetnik sv. Jurij. Grb z letnico 1551 je dejansko zadnji ostanek že omenjenih Ogrskih vrat in dodatno ohranja spomin na celoten mestni sistem obrambnega obzidja. Dravski stolp ima v pritličju vzidanih še nekaj napisnih plošč. V južnem delu sta tako vzidani dve plošči, ki označujeta višino reke Drave ob poplavah leta 1567 in 1887. Na vzhodnem delu zidu je vzidan fragment plošč z napisom trakom in delno ohranjenim napisom, tik ob cesti pa je še del velikega marmornatega bloka z ostankom antičnega napisa.

dravski stolp ptuj dravski stolp ptuj

Ko je Dravski stolp odslužil svojemu prvotnemu namenu, so ga v 19. stoletju spremenili v stanovanja in mu nataknili stožčasto streho. Tik pred 2. svetovno vojno leta 1938 so stolp po dolgih naporih spremenili v muzejsko razstavišče, sprva pa je bila v njem urejena vinarska zbirka s posebnostmi ptujskega vinorodnega območja.  Ideja za omenjeno razstavo je nastala med člani Muzejskega društva v Ptuju in številni nadvse zanimivi predmeti povezani z vinogradništvom. Leta 1967 je bil Dravski stolp spremenjen v prostor namenjen občasnim likovnim razstavam od leta 1992 pa se razstavišče imenuje po izjemnemu slikarju Francetu Miheliču, ki je v letih od 1936 do 1941, ko je bil profesor na ptujski gimnaziji, naslikal nekaj svojih najpomembnejših del. Med njimi moramo zagotovo omeniti sloviti sliki Mrtvi kurent in Proščenje na Ptujski gori, ki ju hrani Moderna galerija v Ljubljani. Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož hrani velik fond njegovih risb in grafik, urejenih v Grafični kabinet Franceta Miheliča, na umetnika pa spominja portret v pritličju stolpa, ki ga je leta 1942 v glini upodobil Tine Kos.

dravski stolp

Kot že omenjeno sta v galeriji ogled dve stalni zbirki: Grafični kabinet Franceta Miheliča in Grafična zbirka Luigija Kasimirja. Grafični kabinet Franceta Miheliča je javnosti dostopna študijska zbirka grafik in risb, ki so jih mestu podarili slovenski slikar, risar in grafik France Mihelič in njegovi dediči Alenka Puhar in Maja Dolenc ter France Mihelič ml. Ustanovljen je bil v letu 2000, v njem pa hranijo 6.000 del in različnih umetnikovih osebnih predmetov. Zbirka obsega grafike in grafične mape, grafične plošče, številne avtonomne risbe, študije ljudi in živali, portrete, ilustracije, karikature, intimne zapise z erotično vsebino, hitro zabeležene ideje, študije kompozicij za grafike in slike ter tapiserije, stkane po likovnih predlogah, ki so bogata umetniška zbirka in hkrati dragocen umetnostnozgodovinski vir.

dravski stolp

Druga stalna zbirka v Dravskem stolpu so umetniška dela Luigija Kasimirja, ki še danes zbujajo občudovanje številnih zbirateljev njegovih del. Mednje zagotovo lahko uvrstimo tudi Marka Slugo, ki je dolga leta sistematično zbiral in odkupoval umetnikova grafična dela, pobuda o donaciji tridesetih Kasimirjevih grafik Pokrajinskemu muzeju Ptuj – Ormož pa se je porodila v letu 2008. Tako je na ogled del te donacije, s katero je gospod Sluga znatno izpopolnil že obstoječo zbirko skoraj stotih del Luigija Kasimirja. Poleg izbranih grafik iz muzejskega fonda je na ogled tudi grafična zbirka Luigija Kasimirja, mojstra barvne jedkanice, kombinirane z akvatinto in je javnosti dostopna kot študijska zbirka. Zraven omenjenih stalnih zbirk, danes galerija gosti razstave in dogodke domače in tuje sodobne likovne umetnosti, kar je dovolj velik razlog, da si Dravski stolp ob obisku starega Ptuja obvezno ogledate.

Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož
Muzejski trg 1, 2250 Ptuj
Tel: +386 (0)2 748 03 60
E: ptujski.grad@pmpo.si
W: http://pmpo.si/

Viri

  • Foto: Črtomir Rosić
  • http://pmpo.si/
  • http://oxfordindex.oup.com/view/10.1093/oi/authority.20110810104336415
  • https://www.kamra.si/
  • Gačnik S., Štefanič T., France Mihelič: Risbe, grafike in tapiserije z motivi kurenta iz fundusa Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož ob 110-letnici umetnikovega rojstva, Brošura ob otvoritvi razstave, Ptuj, Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož, 2017
  • Ptuj, monografija o gospodarskem in družbenem razvoju ptujske občine po drugi svetovni vojni, Ptuj, 1992
  • Brence A., Ptuj: Vodnik po mestu, 2. aktualizirana izdaja, Maribor, Umetniški kabinet Primož Premzl, 2003
  • Kratki vodnik po Ptuju, Uradna brošura ob projektu Evropska prestolnica kulture – Ptuj partner, Ptuj, Mestna občina Ptuj, 2009
  • Brence A., Ptuj z okolico, Turistični vodnik, Ptuj, Kulturna skupnost Ptuj, 1988

Copyrighted Image !