fbpx

Rogati korant iz Haloz

Rogati korant iz Haloz
Deli na:

Ko govorimo o pustnem času na Ptujskem, ne moremo mimo tradicionalnega ptujskega Kurentovanja, ki ga uvrščajo na lestvico najboljših 10 karnevalov sveta, prav tako pa ne moremo brez omembe kurenta, ki je ob tem najznamenitejši tradicionalni pustni lik. Kurent ali korant, kakor mu pravijo ljudje na podeželju, je najbolj priljubljen, njegov pravi izvor pa še ni povsem pojasnjen. V strokovnih krogih sicer obstaja nekaj domnev povezanih z ilirsko-keltskim izročilom, z mitološkimi spremljevalci boginje Kibele, ki so jo častili na ozemlju Poetovione v pozni antiki in tudi z naseljevanjem Uskokov v 16. stoletju. Slednja teza izhaja iz spoznanja o podobnosti našega kurenta in bolgarski kukerja. Štefka Cobelj, ptujska etnologinja in umetnostna zgodovinarka je celo menila, da so kurenti povezani s starogrškimi kureti (kouretes). Po starem verovanju in izročilu naj bi bil kurent demon rodnosti, ki je preganja zimo in vabi v deželo pomlad ter k hiši prinaša rodnost in dobro letino. Nekateri avtorji celo menijo, da bi lahko kurent predstavljal tudi duhove rajnih prednikov, ki so morali obvarovati živo potomstvo pred nesrečo in prinesti rodovitnost.

rogati korant

Pri tem gre posebej izpostaviti na nekatere simbolne pomene nekaterih delov kurentije, pri čemer nekateri avtorji omenjajo rogove, ki bi naj označevali moč in energijo, plodnost in zaščito pred zli silami. Apotropejski pomen naj bi imeli tudi zvonci in seveda ježevka (apotropejski; ki ima po ljudskem verovanju moč, da odganja nesrečo, varuje: apotropejsko dejanje, znamenje). Čeprav je danes sicer izgubil svojo magično moč je v njem še vedno nekaj skrivnostnega in mogočnega. Pogled nanj namreč mnoge, predvsem tiste, ki ga srečajo prvič, povsem impresionira. Prav posebna je njegova oprava, ki ji pravijo kurentija oz. korantija in je narejena iz dolgega ovčjega kožuha. Okrog pasu je opasan z verigo, na kateri je obešenih pet velikih kravjih zvoncev (nekoč je imel na hrbtu obešenega le enega). V rokah nosi ježevko (zvito grčavo gorjačo, oblečeno z ježevo kožo), ki bi mu naj služila za obrambo, po nekaterih razlagah pa predstavlja falus – simbol plodnosti (Kuret). Drži jo v levi roki, saj z desno želi ljudem srečo in mir.

rogati korant

Na ježevko ali na verigo ima pritrjene lepo vezene robčke, ki jih dobi v dar od mladih deklet, podarjeni robci pa naj bi pričali o njegovi priljubljenosti in imenitnosti. Najbolj izrazit del kurentove oprave, je maska oz. kapa, po kateri se liki med seboj tudi razlikujejo, saj je kurent skozi obdobje doživel nemalo modifikacij, metamorfoz in inovacij. Tako lahko ločimo t. i. pernate kurente s Ptujskega in Dravskega polja ter Slovenskih goric, in nadvse zanimive rogate korante iz Haloz, ki se od omenjenih razlikujejo tudi po zelenih pletenih dokolenkah s posebnim vzorcem. Opaziti je sicer tudi nekaj razlik v kožuhu, a v večini primerih je izdelan iz ovčjih kož. Obstajajo namreč tudi kurenti npr. na Okiču v Halozah, ki imajo kurentijo narejeno iz zajčjih kožuhov in kozjih kož. Haloški rogati korant ima na vrhu kape namesto gosjih peruti nameščene prave goveje rogove in usnjena ali kožuhovinasta ušesa, maska pa ima za razliko od pernatih kurentov velik in poudarjen gobčast nos. Enako kot drugje ima vrezane odprtine za oči z barvnimi obrobami in usta iz katerih visi dolg jezik iz telečjega jezika, pod velikim nosom pa so prišiti zobje iz fižola ter brki iz sirke.

rogati korant

Na osnovi mednarodnega primerjanja mask v tradicionalni kulturi Evrope nekateri sklepajo, da je podoba rogatega koranta s kravjimi rogovi starejša od sodobnih, ki so prevladujoči in tudi popularnejši. Pred 2. svetovno vojno so za izdelavo maske rogatega koranta uporabljali prave goveje rogove oz. sekove rogove (sek; vol z velikimi rogovi), le tu in tam tudi kozje ali ovčje. Rogati koranti iz Lancove vasi imajo goveje rogove obrnjene nekoliko navzdol, v primerjavi z rogatimi koranti iz Podlehnika, ki jih imajo obrnjene navzgor. Po starih običajih oz. tradiciji je mesto kurentov (korantov) v skupini oračev kot plužar ali kot spremljevalec skupine, samostojni obhodi pa so po mnenju nekaterih bolj novejši pojav.

rogati korant

Viri

  • Foto: Črtomir Rosić
  • Brence A., Tradicionalne pustne maske na ptujskem območju, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, Ptuj 2011
  • Kuret N., Maske slovenskih pokrajin, Cankarjeva založba in Znanstveno raziskovalni center SAZU, Ljubljana 1984
  • ED Korant Markovci, Naš pravi fašenk … fašenk v Markovcih (publikacija), Markovci, 2011
  • Spletni portal Kamra.Si
  • Spletna stran Kurentovanje.net

Copyrighted Image !