Med izkopanim gradivom prevladujejo pridatki bojevnikov, dolgi meči z nožnicami, okrašeni v tipično dekorativnem keltskem stilu panonske variante. Naselbini sta bili na Panorami in na turnirskem prostoru na gradu in ker je bila Keltska poselitev močna, so je mnogo elementov keltske kulture obdržalo tudi v rimskem času. Rimljani prevzamejo vrsto geografskih imen, kot npr. Drava in Poetovio, prav tako pa je keltskega izvora vrsta bogov, ki jih najdemo na rimskih posvetnih kamnih. Od leta 15 pr. n. št. do 476 n. št. je za Ptuj značilno Rimsko obdobje in preseljevanje drugih ljudstev. Tako so v Keltsko nastajajočo državno tvorbo začeli že kmalu po začetku zadnjega stoletja pred našim štetjem pronikati rimski politični in gospodarski vplivi, ki so se ob koncu stoletja spremenili v bolj ali manj mirno izpeljano zasedbo. Nekje v 1. st.pr.n.št. na vzhodu okrepljeni Dačani, pritiskajo na zahod in premagajo keltska plemena Boje in Tavriske. Noričani prosijo za pomoč Rim, Rimljani pa nasproti staroselske naselbine na južnem bregu reke Drave postavijo vojaško taborišče, ki so mu namenili izhodiščno vlogo pri osvajanju zahodne Panonije. To služi tudi kot obramba ali SV vrata rimske države kamor vpadajo plemena z Balkana in Panonije. Zaradi teh dogodkov in sprememb, ki so jih spremljale, je Ptuj ob rastočem trgovskem prometu zaživel z novo močjo. Območje pride pod rimsko nadoblast v Poetovioni pa se naseli legija VIII. Augusta. Za čas od leta 14. do 37. n.št. so značilne osvajalne vojne v Panoniji, ki jih je vodil cesar Tiberij, v letih od 41. do 54. n.št. pa cesar Klavdij noriško kraljestvo priključi k imperiju kot provinco. Poetovio je odtrgano od Norika in dodeljeno provinci Ilyricum, po razdelitvi te pa k Panoniji.
V starem mestnem jedru Ptuja (Slovenski trg) kraljuje Orfejev spomenik
Cesar Klavdij v teh letih zamenja legijo, zato namesto VIII. Auguste pride v Poetovio XIII. Gemina. Rimski pisci, predvsem pa Tacit in njegova Historiae, večkrat omenjajo Ptuj v zvezi s pomembnimi dogodki tistega časa. V Tacitovi Historiae je zapis, da je bil v zimskem taboru leta 69. ob sestanku panonskih legijskih poveljnikov za cesarja izvoljen Vespazian (69-79). Rimski zapisi segajo vse do omembe političnega delovanja deda poslednjega zahodnorimskega cesarja Romula, odstavljenega leta 467. S temi zapisi se je začelo zgodovinsko obdobje Ptuja, ki je okoli leta 103 leta ko XIII. Gemina odide na bojni pohod s cesarjem Trajanom (98-117) proti Dačanom. Mesto postane samoupravna enota COLONIA ULPIA TRAIANA POETOVIO. Cesar Trajan premesti legijo na donavsko mejo, zaslužne veterane legije in nekaterih drugih legij pa nastani v Poetovioni. Po delitvi province Panonije na Zgornjo in Spodnjo je bil Poetovio uvrščen v Panonijo Superior. V nadaljevanju Cesar Hadrijan (117-138) da zgraditi in popraviti most preko Drave, v 2. stol.n. št. pa se v zapisih kot vodilna družina pojavi Valerijci- dekurioni in sodniki, oziroma župani (duumviri iure dicundo). Antično mesto se v tistem času razprostira vse od Zg. Hajdine do Rogoznice in je imelo 30.000 prebivalcev, ko je Poetoviona dosegla svoj največji obseg. V tem obdobju je v spomin na občinskega svetovalca, sodnika in župana MarkaValerija postavljen Orfejev spomenik. V nagrobnik je vklesan mitološki prizor Orfeja in Evridike, v srednjem veku pa služi za sramotilni steber- pranger. V letih 161 – 183 Mark Valerij Maksimilijan postane 184 rimski konzul. Ta čas je tudi znan po vpadih germanskih plemen Kvadov in Markomanov, ki jih zavrača Mark Avrel (161-180) s pomočjo socesarja Lucija Vera.