fbpx

Prvi začetki Ptuja in razpad rimskega cesarstva

Prvi začetki Ptuja in razpad rimskega cesarstva
Deli na:

Prvi začetki Ptuja in razpad rimskega cesarstva – Starodavni Ptuj začenja svoje prvo poglavje nastanka že v davnini mlajše kamene dobe, zaradi pomembne lege pa mu je že ob nastanku bila določena pomembna vloga, saj je bil večkrat vpleten v odločilne zgodovinske dogodke tistega obdobja.  K njegovem pomembnem položaju so doprinesle tudi naravne danosti in ob rečnem prehodu jantarske poti je zrasla prometno, strateško in gospodarsko pomembna naselbina, ki je odigrala opazno zgodovinsko vlogo tako na področju politike in uprave kot tudi na področju umetnosti in kulture. Ptuj je namreč nastal na križišču cest, ki so povezovale sončno Italijo s prostranstvi Panonske nižine ter alpske doline s širjavami Balkana, kar je naše najslikovitejše celinsko mesto obdarilo z najbogatejšo dediščino preteklosti v Sloveniji. Tako sta približno od 2100 do 1750 pr.n.št. v času eneolitika oziroma ob zaključku kamene dobe in začetku bronaste dobe že poseljena grajski grič, kar dokazujejo mnogi ostanki glinaste posode in kamnite sekire in prostor Srednješolskega centra, kjer so našli glinaste posode, premik v poselitvi z grajskega griča ob vznožje hriba pa dokazujejo keramične najdbe v Prešernovi ulici (št. 6. in št. 8.).

prvi začetki ptuja

Drobni izdelki iz antičnega Ptuja

Že omenjena jantarna cesta (verjetno najstarejša in najkrajša evropska trgovska povezava med Baltikom in Sredozemljem, po kateri se je od pozne bronaste dobe do 5. stoletja trgovali z jantarjem) je potekala ob levem bregu Drave med grajskim gričem in Panoramo, arheologi pa so ob izkopavanjih na območju Ptuja našli tudi orodje izdelano iz brona, okrasne predmete iz jantarja in zlata, ter celo naselbino v Rabelčji vasi (tehnične delavnice SŠC). Nekaj kosov bronastodobne keramike so odkrili tudi na ptujskem gradu, zanimiva pa je tudi srednjebronastodobna kultura gomil in najdeni grobovi na Turnišču, ki nakazujejo značilen skrčen pokop. Iz kasne bronaste dobe so na Ptuju značilni žgani plani grobovi (upravna zgradba Perutnine Ptuj), iz starejše železne dobe okoli leta 1000-300 pr.n.št. pa je znana vrsta naselbin v Rabelčji vasi, grobišče na prostoru SŠC, Ormožu, Hajdini in na ptujskem grajskem griču. Bogati arheološki predmeti ormoške naselbine govorijo o lovu, živinoreji, gojenju in striženju ovac. Arheologi so ob študijah izkopanin zaznali več obrti, med katerimi so izdelovanje kamnitega orodja ter lončarskih in livarskih izdelkov. Dobro sta ohranjeni naselbina pod Ptujsko goro in plano žarno grobišče Doklece. Na tem prostoru so se v pozni železni dobi okrog leta 300-15 pr.n.št. naselili tudi Kelti, sooblikovalci kasnejšega noriškega kraljestva, regnum Noricum, ki so prostor naselbine postopoma urbano organizirali in v tem času dobiva ptujska naselbina tudi svojo prvo urbano podobo.