Mestni trg na Ptuju, osrednji ptujski trg

Mestni trg na Ptuju, osrednji ptujski trg
Deli na:

Ko se popotnik bliža staremu Ptuju ga le ta pozdravlja že od daleč, saj je mogočna grajska utrdba na vrhu grajskega griča vidna daleč naokrog, v njeno varno zavetje pa so se stisnile mestne hiše. Omenjena veduta mesta je prav idilična v vseh letnih časih, posebnost pa so stare mestne hiše, ki so v srednjeveškem delu mesta vpete med ozke romantične ulice in trge. Med osrednje ptujske trge starega mestnega jedra sodi tudi pravokotno oblikovan Mestni trg, ki se proti zahodu rahlo vzpenja proti Murkovi ulici in Slovenskemu trgu. V svoji zgodovini je zamenjal že več imen, do leta 1745 pa se je imenoval Neudegg ali Naidek. Leta 1744, ko je mesto prizadel velik požar, so na trg postavili Florijanov spomenik po katerem je trg dobil tudi ime (Florijanov trg). Omenjeni spomenik s svojo figuro na svojstven način obvladuje celoten trg. Leta 1909 Mestni svet s sklepom trg preimenuje v Mestni trg, v času 2. svetovne vojne pa se pojavi ime Adolf Hitlerplatz. Po 2. svetovni vojni dobi za kratek čas ime Trg Dušana Kvedra, do leta 1991 pa je nosil ime Trg mladinskih delovnih brigad. Po letu 1991 so ga ponovno poimenovali Mestni trg.

Mestna hiša na Ptuju

Najimenitnejša hiša na trgu je zagotovo magistrat oz. Mestna hiša, njen arhitekt pa je bil priznani avstrijski arhitekt, Dunajčan Max von Ferstel (1859-1936), ki je slovel po načrtovanju historicističnih zgradb. Njen napis nad portalom oznanja, da so stavbo zgradili v letih 1906/1907, zrasla pa je na mestu poznogotske stavbe, ki se je imenovala Poskočnikova hiša. Poskočnik je bil bogat trgovec slovenskega rodu, ki se je na Ptuju uveljavil ob koncu 18. stoletja. Hišo so že leta 1571 postavili dominikanci in je bila tlorisno enako velika kot današnji magistrat le za eno nadstropje nižja. Njen najimenitnejši del je bil vogalni pomol z reliefnim okrasjem. V prvi polovici 19. stoletja so stavbo precej predelali, ohranila pa je prej omenjeni vogalni pomol iz kasne gotike. Na začetku 20. stoletja so staro trgovsko hišo porušili do temeljev in pri arhitektu Ferstlu naročili načrte za novi magistrat. Ta je ohranil tloris prvotne poznogotske zgradbe in vogalni pomol, vanj pa vzidal figuralne in dekorativne kamnite reliefe s pomola Poskočnikove hiše. Enak vogalni pomol je simetrično postavil tudi na drugi strani stavbe ter ji dodal še eno nadstropje. Na vogale prvega pomola so dodali še plastiki iz umetnega kamna, ki simbolno predstavljata Viktorina ptujskega in cesarja Trajana, ki je mestu leta na samem začetku 2. stoletja podelil zveneče ime. Zanimiva je tudi sama ureditev notranjosti, ki sledi razčlenjenosti pročelja. Ko stopimo skozi glavni vhod, nas pričaka večja avla, iz nje pa vodijo v nadstropje široke stopnice, kjer je na drugem nadstropju v osi stavbe velika slavnostna dvorana (poročna dvorana).

Mestni trg

Ta sega skozi dve etaži in ima galerijo za gledalce, iz nje pa je čudoviti pogled na Mestni trg, bližnjo proštijsko cerkev in grad. Magistrat je s svojo ponovno izgradnjo postal najpomembnejša stavba, ki so jo na Ptuju postavili v katerem od historičnih stilov, arhitekt pa se je zgledoval pri nemški pozni gotiki. Selitev mestne oblasti s starejšega Slovenskega trga na prostor, ki se je izoblikoval šele v 14. stoletju je tako dobila svojo ponazoritev tudi v arhitekturi. Stavba še danes služi mestni oblasti in župani se v njej vrstijo od vsega začetka. Na nasprotni strani ceste je vogalna hiša iz 18. stoletja, v kateri je danes mestna kavarna Evropa, z dolgoletno tradicijo. Pritličje stavbe je rustikalno, v nadstropju pa se na pročelju menjavajo dvojni slepi in razgibani dekorativni okvirji in okna. Ta so zgoraj zaključena s trikotnimi ali ločnimi čeli, spodaj pa s slepimi balustradami (francosko balustrade, ograja, naslon iz stebričkov; italijansko balaustrata, nižji zid –  v arhitekturi izraz za ograjo na balkonu ali stopnišču. Balustrada je tudi doprsni ali nižji zid na balkonu, stopnišču ali terasi, oprt na vrsto okroglih ali mnogorobih stebričkov). Na vogalu hiše je niša, v kateri stoji kamnita plastika Marije z Detetom v naročju, ki gleda na mimoidoče, razgibanost pa mu povečuje v vetru razpihano oblačilo. Kip je nekoliko mlajši od hiše in mu strokovnjaki pripisujejo pozno baročno obdobje.

Mestni trg Mestni trg

Nasproti magistrata stoji tudi dvonadstropna trgovska hiša z neorenesančno fasado, ki deloma sega že v Murkovo ulico oz. proti Slovenskemu trgu. Tudi to stavbo zanimivo zaključuje vogalni pomol, bogato neorenesančno okrasje nad okni v prvem nadstropju pa dopolnjujejo moške figure in štukature. Na njenem mestu je nekoč stala tako imenovana Dajčmanova hiša iz 16. stoletja. Po arhivskih virih, jo je leta 1551 dal zgraditi trgovec Matija Steiner, dela pa je izvedel Tomaž Ritzinger. Kasneje je po virih hišo kupila italijanska trgovska družina Guffante, temeljito pa so jo prezidali leta 1884. To je razbrati iz letnice na velikem portalu v Murkovi ulici, kasneje pa so jo dodatno prezidali še na začetku 20. stoletja. Na pročelju, ki gleda na Murkovo ulico, se je ohranil lep pravokoten portal iz 16. stoletja z drobnimi ornamenti. S svojo razgibano figuro na Mestnem trgu kraljuje eden od najbolj zanimivih spomenikov v mestu, posvečen sv. Florijanu. V strahu pred nenehnimi požari, eden je zajel mesto in prizadel večino hiš starega mestnega jedra tudi leta 1744, so se meščani priporočili zavetniku pred požari sv. Florijanu in mu leta 1745 postavili velik spomenik. Kamniti svetnik v antičnem vojaškem oblačilu stoji na kopici oblakov, okrog njega pa vihra ogrinjalo in prapor, ki ga drži v levici. Putto (lik zavaljenega otročička, skoraj vedno fantka, pogosto nagega in s krili) ob svetnikovih nogah zliva vodo iz golide na cerkev, iz katere se proti oblakom stegujejo plameni.

Mestni trg

Prvotno je bila dinamično baročno razgibana kompozicija spomenika precej obsežnejša, saj so leta 1761 okrog Florijana postavili še osem figur, ki so obstopile osrednjo plastiko. Skupina je povsem obvladala ne ravno velik tržni prostor in ob obnovi spomenika leta 1865 so omenjene figure umaknili, kompozicijo s Florijanom pa namestili na nov podstavek. O obnovi spomenika iz omenjenega leta priča tudi marmorna plošča na podstavku, ki je v nemškem jeziku. Zanimivo je, da nekega podatka, kam so pospravili odstranjene figure v starih zapisih ni najti. Spomenik je bil zadnjič obnovljen oziroma rekonstruiran v letih 1992 – 1993 s sredstvi Republike Slovenije in Mestne občine Ptuj. Rekonstrukcijo je vodil Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor, plastiko spomenika sv. Florijana pa je izdelal akademski kipar Viktor Gojkovič. Nasploh je sprehod po starem mestnem jedru Ptuja potovanje skozi čas, Mestni trg pa je čez leto priča tudi mnogim prireditvam in dogodkom, med katerimi so zagotovo najzanimivejši stari mestni sejmi. Sejem kot način občasnega trgovanja, nam je znan že iz daljne preteklosti. Prav poseben je v tem pogledu zagotovo Ptuj, ki je dobil sejemske pravice že konec 9. stoletja, ponovno pa konec 10. stoletja.

Mestni trg

Ptujski letni sejmi so se prištevali k pomembnejšim, saj jim je pravico do trgovanja podelil sam vladar, poseben sejemski red pa je omogočal nemoteno trgovanje. Ne glede na to, kakšna je bila njihova usoda skozi stoletja, še vedno potekajo ob določenih dnevih na ptujskih ulicah. Sejmi tako kot tradicionalna oblika občasnega kupčevanja predstavljajo glavno dediščino trgovanja in posebno obliko ljudske trgovine. Sejem je za Ptuj in okoliške kraje veljal za resnično prazničen dan. V mesto so se pripeljali kramarji od blizu in daleč ter razpostavili svoje stojnice na vsako stran trga. Na sejmu so se sklepale kupčije in ljudje so se pogajali o cenah. Ljudje so izdelke kupovali za vsakdanjo rabo, saj so jih rabili pri svojih opravilih. Dobre kupčije so navadno tudi dobro zalili. Rokodelci so delali pretežno za potrebe lokalnega prebivalstva in svojih izdelkov niso izvažali v tujino. Izjema so bili le mesarji, ki naj bi bili hkrati veletrgovci s klavno živino. Vsi ti so svoje izdelke prodajali na sejmih, ki so se odvijali skozi vse leto na Ptuju. Danes dajejo Ptuju še poseben pečat trije tradicionalni sejmi, med prvimi pa je Jurijev sejem, ki se odvija 23 aprila. Na omenjenem sejmu prodajalci na svojih stojnicah ponujajo najrazličnejše izdelke, organizira pa se tudi srednjeveška tržnica. Najstarejši sejem na Ptuju je Ožbaltov sejem, ki se odvija 5. avgusta, ta dan pa je tudi praznik Mestne občine Ptuj. Zadnji med tradicionalnimi sejmi na Ptuju je Katarinin sejem, ki se odvija 25. novembra, slovi pa po tem, da se takrat na Mestnem trgu in seveda drugih ulicah Ptuja trguje z rabljenim blagom.

Viri:

Copyrighted Image !