Minoritski samostan na Ptuju je ena od najpomembnejših stavb starega mestnega jedra, ki na Minoritskem trgu proti zahodu zapira stari del mesta. Spodnji del trga zapira monolitno belo samostansko zidovje, na katero je z leve naslonjena prekrasna baročna cerkev sv. Petra in Pavla. Pred njo in samostanom stoji na visokem stebru kip Marije z detetom, stoječe na polmesecu. Na pročelju nad vhodom v samostan je tudi kip sv. Frančiška Asiškega z angeloma, ki je duhovno prenovil Cerkev v Srednjem veku in utemeljil redovno življenje manjših bratov minoritov. Začetki samostana, ki je najstarejši samostan Frančiškovih manjših bratov na slovenskih tleh po zgodovinskih virih segajo v leto 1239, ko bi ga naj ustanovili gospodje Ptujski. Takrat se je vanj naselil red manjših bratov konventualcev sv. Frančiška, navadno imenovan minoritski red. To dokazujejo tudi najdbe iz leta 1931, ko so prenavljali notranjost cerkve in so v ladji za stranskima oltarjema našli slabo ohranjeno fresko sv. Frančiška Asiškega iz druge polovice 13. stoletja. Iz tega časa je tudi kip gotske Marije, ki so ga imenovali »Ptujska minoritska Madona«.
Samostan je ves čas imel pomembno kulturno in izobraževalno dejavnost, zato ni potrebno posebej poudariti izrednega nacionalnega pomena samostanske biblioteke, ki ima svoj prostor v jugozahodnem vogalu v II. nadstropju samostana. Nastanek knjižnice glede na knjižni fond sega v začetek 16. stoletja. V vogalno štukaturo so jo prenesli 1925. leta. Samostanska knjižnica hrani skoraj 5.000 knjig, večina iz 17. in 18. stoletja. Najdragocenejše delo je vsekakor Trubarjev Novi testament iz 1557, 1560 in 1561 leta. Zadnji privezek Pavlove poslanice Korinčanom in Galačanom je bil do pred nekaj leti, ko so v Jeruzalemu odkrili zadnji del iz 1577. leta, najpopolnejši znan primerek, po samem obsegu pa je to še danes. Zelo zanimivo je, da je minoritska knjižnica med zadnjo vojno ostala dokaj dobro ohranjena, manjka le nekaj dragocenih knjig. Najstarejšega datuma v knjižnici pa ni knjiga ampak pergament Teodozijevega zakonika iz 9. stoletja, ki služi neki knjigi za ovitek. V zadnjem času pa so b knjižnici pridobili še dve dragoceni knjigi, faksimile Perikope Henrika II. – knjiga nedeljskih beril in faksimile Gutenbergove biblije. Nadvse zanimiv je podatek, da vse knjige , ki so ostale v samostanu nosijo letnice od 1500 naprej.
Strokovnjaki so se v preteklosti pri popisovanju fonda knjižnice skušali nasloniti na kodekse (ročno pisane knjige, ki so nastajale v času med pozno antiko do novega veka), inkunabule (knjige, posamezne strani ali slike, ki so bile natisnjene v Evropi pred letom 1501) in druge starejše knjige ter pisane ali citirane knjižne kataloge. Pri tem so zanimivo ugotovili, da v knjižnici ni nobenega kodeksa, razen morda fragmentov, ki so uvezani v druga dela, niti nobenih pisnih dokumentov, ki bi navajali, da bi kodeksi ali inkonabule prešle v kako drugo knjižnico. Mnogi, ki so z zanimanjem raziskovali razloge za takšno stanje knjižničnega fonda, so postavili različne teze, ki se nanašajo na požare, protestantizem ali kakšne druge naravne katastrofe. Ob popolni odsotnosti kodeksov in inkunabul se namreč vedno znova postavlja vprašanje, zakaj vse knjige , ki so ostale v samostanu nosijo letnice od 1500 naprej. Na to vprašanje v razpoložljivih virih strokovnjaki niso našli odgovora. Izredno skromni so tudi arhivski viri o sami ptujski minoritski knjižnici, prvi znani vir pa je zaslediti v zapiskih o gradbenih delih in prenovi knjižnice gvardijana (poimenovanje za predstojnika v samostanih) in provinciala p. Gašperja Dietla iz leta 1685.
V dokumentu iz leta 1765, ki govori o funkcijah in obveznostih samostanskih bratov je zapisano, da je imel ptujski konvent v svoji sredi arhivarja, graški pa bibliotekarja. Tudi ptujski kronist p. Ludvik Pečko v svojih zapisih omenja, da se je v Ptuju eden od patrov imenoval bibliotekar. Nasploh pa je bilo za ptujski samostan in njegove minorite zelo delovno leto 1925, saj se je približevala 700-letnica ustanovitelja redov sv. Frančiška Asiškega (l. 1926). Poleg obnove cerkve in samostana so se, kot rečeno, lotili tudi obnove samostanske knjižnice. Nekaj zapisov o knjižnici lahko zasledimo tudi v ˝Kroniki samostana minoritov iz župnije sv. Petra in Pavla v Ptuju 1898 – 1940˝, v kateri je navedeno, da so bila leta 1931 dokončana dela tudi v samostanki knjižnici, ki je bila leta 1925 prenesena v bolj primerne prostore. V omenjenih zapisih je tudi zaslediti, da je bila minoritska knjižnica leta 1931 v času obnove na novo opremljena z omarami in stalažami. Druga svetovna vojna grobo poseže tudi v naše kraje in pri tem ni izjema tudi ptujski minoritski samostan. Leta 1941 so Nemci iz minoritskega samostana pregnali vse patre in se naselili v njihovih sobanah. Kljub temu so bile zaradi hitrega reagiranja uslužbencev v nekdanji Muzejski knjižnici (sedanja Knjižnica Ivana Potrča) in kapucinski knjižnici, dragocene knjige skrite in rešene.
Knjižnica je kljub bombardiranju samostana leta 1945 ter porušitvi cerkve in popokanim samostanskim zidovom ostala v istem prostoru ter bila leta 1951 uradno zaščitena (Uradni list LRS 1951, št. 12 (20.3). V uradnem listu se tekst za ptujsko knjižnico glasi ˝Minoritska knjižnica v Ptuju, last minoritskega reda – samostan v Ptuju, ki šteje okrog 4.000 knjig, med njimi so stari redki tisti od 16. Stol. Dalje itd; mnogi zvezki se odlikujejo po izredno lepih vezavah˝. Konkretnega urejanja in popisa knjižnega fonda minoritske knjižice so se lotili leta 1951 uslužbenci takratne Študijske knjižnice, pri tem pa so 13.10.1952 našli zelo dragocen Trubarjev 430 strani obsegajoč Novi testament iz leta 1557-1561. Knjigi formata 15×19 cm manjka le naslovni list in uvod. H knjigi je privezana poslanica Rimljanom, ki obsega 28 listov. Tudi pri tem delu manjka naslovni list. Na zadnji strani je letnica 15609. Privezan je še prevod Pavlovih poslanic Korinčanom in Galatejcem. Naslovni list je ohranjen. Označen je z letnico 1561. Pri tem delu manjka nekaj zadnjih listov. Papir in tisk teh treh v eno knjigo povezanih del sta zelo dobro ohranjena. V minoritskem samostanu deluje tudi provincialna knjižnica, ki je začela delovati 8. februarja 2008. V njej hranijo 14 tisoč knjig, ki so na izposojo. Knjižnica je odprta v sredo med 9. in 11. uro ter v četrtek med 16. in 18. uro. Možna je tudi izposoja knjig izven uradnih ur po dogovoru, knjižnica pa je vključena v program slovenskih knjižnic Cobiss. Zanimiva je predvsem po tem, da v njej hranijo veliko knjig, ki se v drugih knjižnicah ne nahajajo.
Kontakt za oglede:
Minoritski samostan sv. Petra in Pavla
Minoritski trg 1
2250 Ptuj – Slovenija
T: +386 59 073 000
E: samostan@kloster.si
Viri:
- Foto: Črtomir Rosić, Jože Kosajnč
- Spletna stran minoritskega samostana: http://minoriti.rkc.si/
- Spletna stran župnije sv. Petra in Pavla: http://www.kloster.si/
- Slovenija turistični vodnik, 1995, str. 201-204, Mladinska knjiga
- dr. J. Mlinarič, p. M. Vogrin, Minoritski samostan na Ptuju 1239-1989, Mohorjeva družba Celje, 1989 (zbornik ob 750 letnici minoritskega samostana)