fbpx

Refektorij minoritskega samostana na Ptuju

Refektorij minoritskega samostana na Ptuju
Deli na:

Minoritski samostan na Ptuju je ena od najpomembnejših stavb starega mestnega jedra in na Minoritskem trgu proti zahodu zapira stari del mesta. Začetki samostana, ki je najstarejši samostan Frančiškovih manjših bratov na slovenskih tleh, po zgodovinskih virih segajo v leto 1239, ko bi ga naj ustanovili gospodje Ptujski. Takrat se je vanj naselil red manjših bratov konventualcev sv. Frančiška, navadno imenovan minoritski red. To dokazujejo tudi najdbe iz leta 1931, ko so prenavljali notra­njost cerkve in so v ladji za stranskima ol­tarjema našli slabo ohranje­no fresko sv. Franči­ška Asiškega iz druge polovice 13. stoletja. Iz tega časa je tudi kip gotske Marije, ki so ga imenovali ˝Ptujska minoritska Madona˝. O prvotni majhni cerkvi priča patrocinij (patrocinij rel. žegnanje, proščenje: obhajati patrocinij // posvečenost cerkve kakemu svetniku: patrocinij sv. Martina), kasneje pa so začeli graditi večjo cerkev, ki so jo podprli gospodje Ptujski in z darovnicami omogočili samostanu hitrejši razvoj, še posebej po darovnici Bernarda Ptujskega leta 1399. V 15. stoletju je samostan tlorisno že obsegal takšno površino kot jo ima danes, zaključeno podobo pa je dobil v 17. stoletju, ko je zasijal v tedaj moderni baročni podobi. Po požaru, ki je izbruhnil verjetno v za­četku 16. stoletja, so samostan dogradili, ga dvignili za eno nadstropje in obogatili s križnim hodnikom. Največje spremembe je doživel v zadnjih desetletjih 17. stoletja po zaslugi gvardijana patra Gašperja Dietla. V tem času je nastal za mnoge najlepši prostor – letna obednica (refektorij) v južnem samostanskem traku.

Refektorij minoritskega samostana na Ptuju

Iz literature je razbrati, da so dela pod budnim očesom patra Dietla pričeli leta 1692, ko so omenjeni južni trakt tudi prekrili. Hkrati z gradbenimi deli so pričeli tudi z opremljanjem obednice. Štukature za stropne slike sta izdelala italijanska štukaterja Anton Quadrio in Peter Bettini, mizarski mojster Herman Schilz iz Maribora pa je izdelal devet masivnih miz iz orehovega lesa. Obednico sta z marmorjem tlakovala ormoški kipar in kamnosek Mitermayer ter ptujski kamnosek Janez Puc, vsa dela pa so bila končana ob koncu leta 1693 za takratnih 2.000 goldinarjev. Iz literature je tudi razbrati, da se letnica 1696 na kartuši nad vhodnimi vrati v obednico verjetno nanaša na končno obnovo oz. prezidavo celotnega samostana. Glede stropnih poslikav oz. fresk je v literaturi bolj malo podatkov in tudi pater Dietl si je navadno zapisoval samo potek del. Ker do sedaj ni znana nobena pogodba o poslikavi obednice, je edini podatek o slikarju razbrati iz kronike patra Ludvika Pečka iz leta 1861.P. Ludvik Pečko je bil od leta 1852 samostanski knjižničar in je sestavil na podlagi originalnih virov kroniko samostana, ki jo danes hrani Zgodovinski arhiv na Ptuju. Iz pozneje dodane opombe ob robu besedila so strokovnjaki razbrali, da bi naj stropne freske v obednici naslikal fr. Rupertus Vallauer, laicus pictor. Iz teh zapiskov je tudi razbrati, da je le-ta 1674 pozlatil in naslikal oltar sv. Boštjana v cerkvi sv. Vida (Videm). Pa vendar se v literaturi omenja kot možen avtor fresk tudi slikar Matthias Echter, ki je bil v tistem času eden najvidnejših graških freskantov (Kropej, 1996). Dr. Alojzij Remec, slovenski dramatik, pesnik, pisatelj in politik ter ptujski župan (1935-1941) v svojem članku v Časopisu za zgodovino in narodopisje (1933) Dietlovo navdušenje za bogato notranjo opremo obednice v stilu baroka povezuje z njegovim študijem v Pragi.

Refektorij minoritskega samostana na Ptuju

Verjetno je nanj vplivala tudi njegova funkcija gvardijana v Gradcu (1688), kjer je dogajanje v graškem samostanu moral spremljati že po dolžnosti. Leto dni pred začetkom izgradnje obednice v minoritskem samostani na Ptuju so z izgradnjo minoritske letne obednice pričeli tudi v Gradcu. Graška obednica sicer stoji kot samostojna zgradba, a kar zadeva notranjo podobo obeh obednic in njuno opremo, se kaže velika podobnost. Obednica je zrcalno obokana, obok in stene pa razmejuje močan venčni zid, izpod katerega visijo v vsej dolžini na stilizirane kartuše pripete girlande (girlanda lik. umet., v lokih obešena kita ali vitje iz listja, cvetja in sadežev, nav. kot kiparski okras). Strop je razčlenjen in bogato plastično okrašen s štukature na tri osrednja pravokotna polja. Ta so obdana z desetimi ledvičasto oblikovanimi polji, na katere je razčlenjen obok. Ves prostor med posameznimi polji zapolnjuje štukatura. Deset parov stoječih angelov, katerih drže se niti enkrat ne ponovijo, razgibano in dinamično povezuje poslikana polja s freskami. Ob treh osrednjih pravokotnih poljih, ki so obdani z masivnimi okvirji, štukaturami , grozdjem in listji, se razpenjajo festoni iz sadja, rož in sočivja (feston arhit., okrasni motiv v arhitektiru; pojavil se je v antiki, od renesanse dalje v obliki cvetlične ali sadne kite, pogosto ovite s trakovi).

Refektorij Ptuj Refektorij minoritskega samostana na Ptuju

Zraven omenjenega okrasja je na stropu zaslediti tudi krilate dečke oz. krilate putte (ital. Putto, lik. umet., kip ali podoba golega ali krilatega majhnega otroka oz. dečka (eroti), zlasti v baroku). Ti se nahajajo z atributi sv. Petra na vzhodni strani stropa, kjer srednja dva držita tiaro, levi ključe in desni papeški križ. Na nasprotni strani se nahajajo štirje putti s Pavlovimi atributi, kjer srednja dva držita palmove vejice, krajna pa meč in knjigo. Na sredi zahodne stene držita dva putta kartušo na kateri je grb manjših bratov (prvi Frančiškovi bratje so bili poznani kot “fratres minores” ali manjši bratje, v nemško govorečih deželah in tudi pri nas se je do danes ohranilo ime minoriti), naslikan ob zadnji obnovi leta 1989. Vzhodno steno krasi kartuša, ki jo prav tako krasita sda putta, v njem pa je obnovljen napis Silentium (angl. Silence, slov. molk, tišina). Vsebinsko se freske v obednici minoritskega samostana nanašajo na dogodke iz življenja apostolov Petra in Pavla, ki sta tudi patrona samostana (patron, rel. svetnik, izbran za zaščitnika osebe, cerkve; zavetnik). Poslikanih polj je trinajst in so simetrično razvrščena, vsakemu apostolu pa je namenjenih po pet polj na obokih in po eno polje na stropu, vzhodna polovica je tako posvečena sv. Petru, zahodna pa sv. Pavlu. Srednja freska na stropu je vsebinsko nevtralna in ne obravnava življenje omenjenih apostolov, temveč slovesno ponazarja pomembnost pravkar končanih del pri izgradnji in obnovi samostana. Upodobljena sta oba apostola s svojimi atributi, ki sedita na oblakih, pod njima pa sedita na levi sv. Frančišek Asiški in na desni sv. Anton padovanski, ki držita v rokah listino s podobo minoritskega samostana. Na kolenih spodaj kleči v rdeč plašč ogrnjen vojak (po mnenju patra Mirka Godine morda eden od ustanoviteljev samostana iz družine Ptujskih), ob strani pa je upodobljena skupina redovnikov

Refektorij minoritskega samostana

Na drugih freskah je slikar upodobil apostolska dela in svetopisemske odlomke, v literaturi pa so večinoma imenovani Petrov in Pavlov ciklus. V Petrovem ciklusu, ki je na južni strani obednice so upodobljeni odlomki iz Lukovega Evangelija (Petrovo srečanje z Jezusom), prizor ozdravljenja hromega pred tempeljskimi vrati, Petrovo zdravljenje s senco, obujanje Tabite in Petrovo čudežno rešitev iz ječe. Tudi Pavlov ciklus, ki je na severni strani obednice je vsebinsko namenjen pripovedi Apostolskih del. Na njih je upodobljeno Pavlovo spreobrnjenje, Pavlov čudež na Cipru, ko je oslepil vrača Elima, kamenjanje Pavla v Listri, Pavlovo ozdravljanje različnih bolnikov, Pavlovo slovo od efeških starešin, ciklus pa se konča oz. ilustrira stavek iz Pavlovega drugega pisma Korinčanom. Tudi če obiskovalec ni poučen v pomen fresk je obisk obednice oz. letnega refektorija zelo zanimiv. Že od vsega začetka je bil očitno zamišljen kot najodličnejši prostor v samostanu, ki naj bi po svoji pomembnosti in likovni dovršenosti sledil prekrasni baročni cerkev sv. Petra in Pavla. Tudi vsi opisi izpred 2. svetovne vojne in po njej so ji posvečali posebno pozornost, saj jo prištevajo v najpomembnejšo obdobje v zgodovini ptujskega minoritskega konventa.

Kontakt za oglede:
Minoritski samostan sv. Petra in Pavla
Minoritski trg 1
2250 Ptuj – Slovenija
T: +386 59 073 000
E: samostan@kloster.si

Viri:

  • Foto: Črtomir Rosić
  • Wikipedija
  • http://minoriti.rkc.si/index.php/minoriti-195550445/red-manjsih-bratov
  • Kropej Andrej, Freske Matthiasa Echterja v obednici minoritskega samostana na Ptuju, Ptujski zbornik VI/2, Zgodovinsko društvo Ptuj, 1996
  • Ciglenečki Marjeta, Samostanska oprema v preteklosti, Minoritski samostan na Ptuju 1239-1989, Zbornik, Mohorjeva družba, 1989
  • Leksikon Sova, (urednica Ogrizek Maja), 4. dopolnjena in posodobljena izdaja, Cankarjeva založba, 2006

Copyrighted Image !