Le kakšen streljaj od Ptuja se med Dravo in Muro razprostira čudovita kulturna krajina z vinsko trto zasajenih goric. Tod se hribčki z vinorodnimi goricami in bujnimi sadovnjaki ter gozdički drug ob drugem dvigujejo kakor valovanje morja, ob pogledu na njih pa popotniku vzbudijo posebne občutke. Popotniku se po poteh med hribčki z vinsko trto zasajenimi goricami in po vrhovih razmetanimi kmečkimi posestvi ponuja povsem nov svet. Vsak korak popotniku odkriva nekaj novega, prav poseben pa je pogled na stare cimprače z vinskimi kletmi ter gospodarskimi poslopji. Te so včasih zidarji in tesarji s svojo uporabno domišljijo izvrstno prilagodili naravnemu terenu in jih skrbno zgradili iz kamna, opeke in lesa kot samostoječe in na robove vinogradov postavljene stavbe. Temelji teh stavb iz kamna ali opeke so bile navadno v brežino hribčka skopane kleti, nadgradnja s stanovanjskim delom pa je bila lesena oz. iz grobo obtesanih lesenih brun. Te so bile ometane z ilovico s primesmi slame in pobeljene z apnom, okna pa so bila majhna in opremljena z železnimi križi ter s polkni. Streha iz slame je bila po obliki strma dvokapnica z dolgimi napušči. Včasih so v njih spravljali za delo v vinogradu potrebno orodje, stiskali grozdje, se družili in tudi prebivali.
Takšne stare vinske kleti, ki jih strokovna javnost uvršča med identitete Slovenjegoriške vinorodne krajine, so danes redke, a se jih popotnik na svojem popotovanju kljub temu lahko razveseli in ogleda. Nekaj starih cimprač je še ohranjenih in s svojim izvorom večinoma sežejo v 19. stoletje. Med redke še ohranjene identitete arhitekture stare vinske kleti zagotovo sodi Brumnova klet, ki se nahaja le kakšnih 20 km z Ptuja, v južnem delu razložene vasi Koračice pri Svetem Tomažu oz. na Koračkem vrhu (300 m.n.m.).
Gre za izvorno in avtentično zgradbo kulturne dediščine, ki je s svojo prenovo, ne le s stavbarsko, temveč tudi vsebinsko, dobila novo živo vlogo kot Klet Muzej Brumen. Stara cimprača je občudovanja vredna in lep primer uspešne zgodbe o prenovi saj je ohranila vso izvirnost in avtentičnost. Zasluge za to gredo tretji generaciji Brumnovih oz. Antonu Brumnu, ki je skupaj z družino leta 2011 poskrbel za celovito prenovo. Obnova je potekala pod budnim očesom strokovne javnosti z upoštevanjem prostorskih celot in vrednot kulturnega okolja, ki povezuje znanja temeljnih strok (arheologije, arhitekture, etnologije, krajinske arhitekture, zgodovine, tehniške zgodovine, umetnostne zgodovine, urbanistične zgodovine in zgodovine). Njihova prizadevanja so bila opažena tudi širše, saj se je objekt uvrstil v izbor 17 najuspešnejše prenovljenih objektov kulturne dediščine v državi.
Nastanek stare cimprače sega v 18. stoletje saj ima na notranjem lesenem portalu vklesano letnico 1757. Strokovna javnost predvideva, da so se tega leta po vsej verjetnosti lastniki lotili izgradnje enoprostorne kleti, ki so jo kasneje v 19 stoletju razširili. Podzemna obokana klet je dostopna z nižje ležeče ceste in je razdeljen na dva dela, nad kletjo pa je leseno pritličje z vežo in dvema manjšima sobama. Pritličje je dostopno s travnate terase ob robu vinograda s čudovitim pogledom na okoliške hribčke. Okna so majhna z lepo oblikovanim okenskim okovjem v obliki železnega križa, prav tako pa so zanimiva in bogato oblikovana tudi hišna vhodna vrata. Ostrešje je še vso povezano z lesenimi klini, pokrita pa je s slamo.
Brumnovi so pri obnovi iz notranjosti so odstranili vse neavtentične betonske tlake in izdelali nove po starih metodah. Tako so v kleti in v veži uporabili zbito glino in staro polno opeko, lesene deske pa položili v prostoru, namenjenem počitku in druženju. Z velikim občutkom so restavrirali tudi stavbno pohištvo in druge predmete vsakdanje rabe, ki so bili ohranjeni na njihovi kmetiji in so last njihovih prednikov. Izvorna oprema prostorov je torej dopolnjena z manjšo muzejsko zbirko, ki prikazuje kako so delali naši predniki s tem pa je doživetje in občutenje življenja tukajšnjih vinogradnikov v 19. stoletju popolno.
Anton Brumen je kot vinogradnik ob stari cimprači zasadil potomko najstarejše trte na svetu, modre kavčine z mariborskega Lenta, v kleti cimprače pa uredil vinsko klet in vanjo postavil stare vinske posode in opremo, ki so jo njegovi predniki uporabljali pri kletarjenju. V vinski kleti razstavlja in ponuja svoje avtorske steklenice, v stari leseni vinski posodi pa je vino iz lastnega vinograda sorte laški rizling in šipon. Popotnik lahko tako posedi v majhni a izvirni stari kleti, ki še danes s starimi sodi in z novim vinom služi svojemu namenu in spije kakšen kozarček ali posedi na dvorišču pod staro trto. Z ženo goste v majhni cimprači ob vinu pričakata še s prleškimi dobrotami in lastnimi pridelki in občutenje podeželja tako ponujata ne le v stavbi, temveč tudi na krožniku.
Klet Muzej Brumen
Koračice, 2258 Sveti Tomaž
Tel: +386 2 71 95 373
Gsm: +386 41 396 508
E-Mail: info@kletmuzejbrumen.si, anton.brumen@gmail.com
Splet: http://www.kletmuzejbrumen.si/index.html, Facebook stran
Odpiralni čas: Po dogovoru
nalaganje map - prosimo počakajte ...
Viri:
- Foto: Črtomir Rosić
- http://www.kletmuzejbrumen.si/index.html
- http://tip-svtomaz.si/ogledi/klet-muzej-brumen/
- http://www.sola-prenove.si/
- Barbara Filipič, Kulturnozgodovinska podoba Ljutomersko-ormoških goric, Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 2013