Ko govorimo o pustu, ki je prav poseben čas v letu, povezan s številnimi šegami, posebnimi jedmi in oblikami zabav, zagotovo ne moremo mimo omembe Ptuja in njegove okolice. Ta se ponaša z bogato šemsko in pustno dediščino in zaradi števila raznovrstnih tradicionalnih pustnih mask vzbuja posebno pozornost. Pri tem velja povedati, da Ptuj s svojo širšo okolico, Halozami in Slovenskimi goricami, velja za eno od najpomembnejših slovenskih in tudi evropskih pustnih središč.
Prav za Haloze je kot tradicionalna pustna maska značilen haloški Jürek ali Zeleni Jurij, rastlinska pomladna maska, v katero se našemi fant. Ta je bila na Ptujskem znana do konca 19. stoletja, v Halozah pa še v prvi četrtini 20. stoletja. Prav v 19. stoletju so bili na vsem ptujskem območju priljubljeni spomladanski obhodi Zelenega Jurija, v zelenje ali bršljanove vejice odetega fanta, ki so potekali na svetnikov god 23. ali 24. aprila. Samo obredje ima svoje korenine še v daljnji preteklosti in predstavlja zmago nekega spomladanskega bajeslovnega lika nad zimo, a ga je krščanstvo nadomestilo s svetim Jurijem. Zeleni Jurij, zaščitnik konj in živine, je v deželo prinašal rodovitnost in dobro letino. V začetku 20. stoletja je običaj prešel v pozabo, dokler ga niso v začetku 80-ih let v Halozah, na območju Dolene in Kočic ponovno obudili k življenju kot pustno masko, kot haloškega Jüreka.
Današnjo pustno skupino juračev sestavljajo Jürek, ki predstavlja pomladno božanstvo, Rabolj, ki predstavlja zimo ter nekaj spremljevalcev: štirje ali pet plesnih parov, muzikanti ter pobirač. Fant preoblečen v Jüreka nosi obleko prešito z zelenimi bršljanovimi vejicami, v rokah pa nosi palico, na katero je pritrjen zvonček in šopek bršljana z rdečimi, belimi in modrimi trakovi. Rabolj je oblečen v hlače in jopič iz ovčjega kožuha, iz katerega je narejena tudi strašljiva kapa, ki jo nosi na glavi. Muzikanti, plesalci in pobirač nosijo praznična kmečka oblačila iz začetka 20. stoletja.
Tradicionalno se skupina juračev odpravi na pohod po vasi in se ustavlja pri kmetijah, kjer se Jürek in Rabolj na kmečkem dvorišču spopadeta. Sam boj ponazarja zmago dobrega na zlim, saj je po hudem boju zimski demon Rabolj premagan in pregnan pod Donačko goro. Tega se razveselijo pražnje praznično oblečeni spremljevalci, muzikantje zaigrajo na svoje instrumente, fantje in dekleta začno plesti in prepevati, gospodinja pa nastopajoče nagradi z darilom.
Viri
- Foto: Črtomir Rosić
- Brence A., Tradicionalne pustne maske na ptujskem območju, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, Ptuj 2011
- Kuret N., Maske slovenskih pokrajin, Cankarjeva založba in Znanstveno raziskovalni center SAZU, Ljubljana 1984
- Spletni portal Kamra: http://www.kamra.si/sl