Zgodovina sira je dolga več tisoč let, prvi sir pa je bil narejen popolnoma po naključju, ko so mleko prenašali v mehovih, narejenih iz živalskih želodcev. Legenda namreč pravi, da je arabski trgovec potoval skozi puščavo z mlekom v mehu. Ko je po nekaj dnevnih mleko nalival v skodelo, je opazil, da se je mleko zaradi vročine sesirilo. Iz mleka sta nastali kisla tekočina (sirotka) in grudice mehkega sira (skuta). Ta proces je nastal tudi zato, ker so encimi želodčnega tkiva prehajali v mleko, kar je imelo dodaten vpliv na sesirjenje. Nastal je okusen produkt, ki je bil v primerjavi z mlekom tudi obstojnejši.
O pravem izvoru izdelave sira ni dokazov, najstarejši arheološki dokazi njegovega izdelovanja pa so še danes vidni na stenah egipčanskih grobnic okoli 2.000 pr. n. št. Najbrž so bili prvi siri precej grenki in slani, podobni grškemu. V Evropo naj bi prvi siri prispeli iz Male Azije, kasneje pa po poteh rimskega imperija. V Sloveniji so zlasti v samostanih že v srednjem veku izdelovali več vrst sirov. Tudi na Ptujskem imajo siri bogato tradicijo, na podeželju pa so pridelovali predvsem zelo priljubljen sveži sir z bučnim oljem.
Sestavine (2 osebi)
- 20 dag domačega kravjega sira
- 10 dag domače kisle smetane
- sol, poper, sladka paprika
- 5 dag sveže čebule
- 0,5 l domačega bučnega olja
- bučna semena
Priprava
Domačemu svežemu kravjemu siru prilijemo malo goste domače kisle smetane in dodamo na ribež naribane čebule. V nadaljevanju po okusu solimo in gladko zmešamo. Na koncu svežemu siru na vrh posipamo še poper in sladko papriko v prahu, dolijemo nekaj domačega bučnega olja ter posipamo z bučnimi semeni. Ponudimo ga z mlado čebulo in domačim črnim kruhom.
Odličen sveži kravji sir z domačim bučnim oljem in semeni lahko poskusite v Gostišču Taverna, Jeruzalem – Svetinje, ki se ponaša z odlično domačo hrano in izjemnimi vini Vina Kupljen.
Viri
- Gostišče Taverna, Jeruzlem – Svetinje
- Foto: Črtomir Rosić
- Ivančič I., Kuharska knjiga, Mohorjeva družba v Celju, 1965