V ozki in lični dolinici ob severnem vznožju omenjenega Boča v Občini Poljčane v dolini reke Dravinje, se ob kraškem izviru ˝Studenec milosti˝ nahaja skromna vasica Studenice. Znamenitost naselja je kraški izvir Toplega potoka, imenovan tudi »Studenec milosti«, v geološki zajedi Boča. Teče preko trga in ima konstantno temperaturo okoli 15 ºC tako poleti kot pozimi in že od nekdaj so njegovo vodo imeli za zdravilno. Izliva se v Dravinjo, izviru pa je danes urejen Energetski park Studenice, kjer naj bi obstajale ugodne bioenergetske točke (na njih so postavljene posamezne lesene klopi). Topli potok se napaja iz treh kraških izvirov nedaleč nad samostanom Studenice. Dostop do parka je po stari samostanski cesti, ob obzidju samostana in vznožju starega gradu, mimo nunskega pokopališča. Sam park je ob starem studeniškem kamnolomu in skozenj vodi Bočka cesta. S pitno vodo iz tega izvira se oskrbujejo Poljčane in Rogaška Slatina. V Studenice se da pripeljati iz več strani. Preko Makol pa zopet iz bistriške strani, ptujske strani ali mimo Majšperka ob Donački gori. Iz glavne ceste med sosednjima krajema Poljčane in Makole pridemo v Studenice preko mostu čez reko Dravinjo, na katerem stojijo kamniti kipi svetnikov, nekakšnih varuhov naselja. Na gričku na nasprotni strani reke stoji cerkev sv. Lucije, ki je prava zakladnica sakralne gradnje in opreme in predstavlja tipičen spomenik zgodnje baročne arhitekture.
V cerkvi so namreč štirje oltarji, ki s svojimi rezbarskimi umetnijami sodijo med vrhove te umetnosti na slovenskih tleh. Vsi oltarji so nastali v letih 1660 do 1685. Studenice se prvikrat omenjajo kot Ztuodeniz v oglejski listini iz leta 1249. Leta 1457 so bile kraju podeljene trške pravice, omenjeni trg pa leži na dvignjenem robu doline, varen pred poplavami. Stari del vasi je poseljen ob dolinici Toplega potoka vse do znamenitega samostana. Na južni strani ga obdaja strmo pobočje Boča, zato so Studenice del leta brez sonca. Stari in novi del trga ločuje Dravinja, ki večkrat poplavlja, zato se ta dva dela nista mogla združiti. Na severni strani se Studenice naslanjajo na položne Dravinjske gorice, katerih lega omogoča vzgojo odličnega vina. Studenice imajo bogato zgodovinsko tradicijo, saj dokazi o obstoju poselitve segajo že v antično dobo. Ko so na to slovensko ozemlje prišli Rimljani, so pokrajino med Pohorjem in Bočem gosto poselili, zgradili trdne ceste, ob njih pa priprežne postaje. Tudi studenec, po katerem se trg imenuje, je bil znan že v antiki, mimo njega pa je domnevna potekala pomembnejša rimska cesta. O tem dokazujejo arheološke izkopanine, ki so v bližini odkrile marmorno rimsko ploščo. V antiki so Rimljani kraj imenovali »Fons gratiae«. Razvoj današnjega naselja je praktično že od začetka vezan na samostan, ki je dolga stoletja duhovno in kulturno oblikoval podobo dravinjske doline. Že pred letom 1237 je Zofija Rogaška pri vrelcu z vodo, ki so ga kot rečeno poznali in uporabljali že Rimljani, postavila hospital s cerkvijo. Zofijina sestra Rikica Kunšperška je tu v istih letih ustanovila samostan dominikank, stavbo pa so končali leta 1249. Obstoj samostana je kmalu spodbudil sejemsko dejavnost in razmah obrtništva, saj so se ob njem začeli tedenski sejmi ob ponedeljkih in kraj je postajal vse pomembnejši. Leta 1478 so Studenice prizadeli Turki, v ta amen pa je bil v 16. stoletju na griču zgrajen tudi obrambni grad.
Kljub turškim vdorom in napadom se je kraj s sejemsko dejavnostjo uspel gospodarsko prenoviti. Pozneje so se namreč tedenskim sejmom pridružili še trije letni in živinski sejem. Podložniki so začeli trgovati s svojimi posestnimi pravicami, dajatve pa so postale denarne. Obveznosti s tlako so se močno povečale, zato so se studeniški podložniki leta 1515 uprli v vseslovenskem kmečkem uporu. Kljub neugodnim družbenim razmeram, so studeniške nune v kraju leta 1556 ustanovile prvo šolo, delovala pa je do leta 1564. Šolski prostori so bili v samostanu, v šoli pa so sprva poučevali duhovniki, pozneje pa organist in mežnarji. V drugi polovici 16. stoletja so se v okraju začele gospodarske težave in sestre dominikanke so morale razprodajati svoje posesti. Dodatno so samostan zaradi neprimernih prednic pretresali škandali in papež je leta 1577 samostan razpustil. Kmalu je sledil tudi odlok v luči razsvetljenskih reform cesarja Jožefa II., ki je leta 1782 samostan Dominikank dokončno ukinil.
 |
 |
Studeniški samostan je bil ukinjen z dvornim dekretom 8. marca 1782, za postopek ukinitve pa je bil imenovan grof Franc Podstatzky-Liechtenstein. V samostanu je tedaj živelo 16 redovnic in tri novinke, priorica pa je bila Marija Neža Hazl, izvoljena leta 1780. Vse so se odločile za laični stan, za kar so morale za dovoljenje prositi krajevnega ordinarija, tedanjega goriškega nadškofa grofa Rudolfa Jožefa Edlinga. Oblast je redovnicam po razpustitvi zagotovila tudi določena finančna sredstva. Leta 1788 je samostanko poslopje dokončno uničil požar. Omenjeni požar je bil večjih razsežnosti, saj je uničil tudi trg in grad, ki so ga po tem opustili. Južni in vzhodni trakt samostana so po njem odstranili, ostale stavbe pa postopoma popravili. Samostan s cerkvijo danes predstavlja najdragocenejši spomenik romanike na Slovenskem. Vhod v cerkev krasita dva kleka. Notranjost cerkve je v glavnem baročna, v stene pa so vzidani antični nagrobniki. V cerkvi je tudi sarkofag mučenca sv. Fidelija, ki so ga prinesli iz katakomb iz Rima. Še vedno deluječe orgle so ene najstarejših v Sloveniji in še niso bile restavrirane. Nasploh so v 18. stoletju Studenice doživele velik zastoj v razvoju, kljub temu, da je na trgu živelo mnogo obrtnikov.
V prvi polovici 19. stoletja je trg premogel dva mlina in stope, zgradila pa se je nova šola, ki je med 2. svetovno vojno žal bila požgana. Sredi 19. stoletja je samostan kupil Alojz Sparowitz in ga obnovil, naslednji lastnik Anton Papst pa je samostan prodal šlezijskim magdalenkam, ki so prišle iz Poljske. Ravno v tistem času je duhovnik Adolf Hytrek, kasnejši spiritual pri studeniških nunah, iskal za samostan sester magdalenk primeren kraj za naselitev. Ker jim je lokacija ustrezala so magdalenke iz Laubana v Šleziji na Poljskem (nadškofija Wroclaw), posest leta 1885 odkupile. Tako se je v Studenicah leta 1885 naselilo 19 magdalenk s priorico, ki so se odcepile od samostana v Lubanu. V predvojnem času je kraj deloval idilično kot iz pravljice. Vse je bilo skrbno urejeno, glavni smoter in dušo kraja pa je dajal samostan, ki je bil je najbolj zaslužen, da je bil trg vedno urejen. Značilna je bila njegova romantičnost in blagi mir pod mogočnim Bočem. Vsako jesen se sonce poslovi od Studenic, se pozimi skriva za Bočem, spomladi pa se veselo vrne. Ta naravni pojav in samostan sta bila vedno tudi posebno doživetje slehernega obiskovalca. Samostan je imel veliko gospodarsko ekonomijo. Upravljal jo je ekonom, ki je stanoval v posebni hiši izven samostana. Ekonomija je bila sicer stranska dejavnost samostana, je pa bila potrebna, ker se je ta sam vzdrževal. Imeli so veliko živine, veliko polj in žago, ki je delovala za vse prebivalce. V središču ekonomije so imeli velike hleve za živino. Konji so bili glavna delovna sila, saj kmetijskih strojev še ni bilo. Govedo pa je dajalo veliko mleka in tega so tudi prodajali. Ekonomija je svoje pridelke prodajala in je bila tržno naravnana.
Nune delavke so vsak dan delale na poljih, če je to zahteval ekonom. Nune so v Studenicah živele po svojem posebnem redu in verjetno zadovoljno. Vse je bilo lepo urejeno in trg Studenice je živel s samostanom ter samostan z njim. Idilično življenje je prekinila 2. svetovna vojna, ko so Nemci 17. julija 1941 magdalenske redovnice izselili in posest zasegli. Samostan je bil med vojno požgan, vendar so se po vojni redovnice vseeno vrnile. V celoti je bila ohranjena le cerkev sv. Treh kraljev. Redovnice so v njem bile do leta 1949, ko je bil ta nacionaliziran in naseljen z različnimi stanovalci, zadnja leta pa je zapuščen in v bolj propadajočem stanju. V kraju je bila do leta 1975 dejavna tudi osnovna šola, ki pa so jo zaradi vedno slabšega vpisa ukinili. Danes se kraj poskuša turistično uveljaviti, zraven kulturnih znamenitosti pa so posebna značilnost kraja velike prireditve, ki že nekaj let privabijo množice ljudi. Najodmevnejši med njimi sta Studeniški kulturni večer in Žive jaslice.
nalaganje map - prosimo počakajte ...
Viri:
- Foto: Črtomir Rosić
- Wikipedija
- Spletna stran: http://www.studenice.si/ks-studenice/index.html
- Slovenija, turistični vodnik, str. 524, Založba mladinska knjiga, 1995
- Spletna stran: http://www.tic-sb.si/?id=8&category=130&ponudnik=282