Orfejev spomenik na Ptuju

Orfejev spomenik na Ptuju
Deli na:

Orfejev spomenik je zraven ptujske vedute že dolgo simbol najstarejšega slovenskega mesta. Veličasten marmorni nagrobnik iz 2. stoletja stoji v samem centru starega mestnega jedra na Slovenskem trgu pred mestnim stolpom. Velja za najstarejši lapidarij (lapidarium, kamen) na prostem v Sloveniji, ki nosi ime po ptujskem zgodovinopiscu in kuratu Simonu Povodnu (Povodnov muzej ). Ta se je rodil se je 15. oktobra 1753 v Vrhovcih pri Sv. Juriju ob Pesnici, umrl pa 6. novembra 1841 na Ptuju. Glavno ljubezen je posvečal proučevanju domače zgodovine, za kar so mu klasična ptujska tla dajala ne samo pobudo, ampak tudi bogato torišče. Da očuva stare rimske spomenike in ostanke pred uničenjem, je leta 1830, ko je bil kaplan na Ptuju, dal v ptujski Mestni stolp vzidati do tedaj znane rimske spomenike in tako ustanovil prvi muzej na prostem pri nas. Med njimi so deli civilnih in vojaških nagrobnikov, pepelnic, žrtvenikov, reliefnih posvetilnih plošč in kvadrov.

Orfejev spomenik Orfejev spomenik

K muzeju sodijo tudi žrtveniki, postavljeni v nišah na severni strani cerkve sv. Jurija. Prepotoval je zaradi zgodovinskih študij skoraj vse mariborsko okrožje, zbiral gradivo v župnih, samostanskih, graščinskih in drugih arhivih, črpal iz tiskanih del (Pusch, Caesar, Kindermann, Winklern), zlasti splošno-zgodovinske podatke, obenem pa kot kronist vestno beležil tudi sodobne dogodke. Tako je (po večini v prvih treh desetletjih 19. Stoletja) nastala dolga vrsta rokopisov, med njimi okrog 20 tudi o Ptuju. Skoraj 5 metrov visok in 1,82 metra širok spomenik, ki so ga postavili v spomin na mestnega župana Marka Avrelija Vera, je največji, kar jih je bilo odkritih v rimski provinci Zgornji Panoniji. Po vsej verjetnosti stoji na mestu odkritja. Kamnoseki so v nagrobnik vklesali prizore mita o Orfeju, zato se ga je prijelo ime Orfejev spomenik. Na ovršju nagrobnika sta ob bradati glavi upodobljena sedeča leva, ki v prednjih šapah držita živalsko glavo.

Med njima je upodobljen Serapis, egipčansko-grški bog, ki simbolizira upanje na ponovno rojstvo. Pod levjim površjem je relief v timpanonu z upodobljeno Seleno, boginjo Lune, ki se vsako noč sklanja nad svojim mrtvim ljubimcem Endimionom in ga poskuša s poljubi svojih žarkov obuditi iz večnega sna.  V zatrepu (trikoten vrh stene) je gola Venera, ki sedi s hrbtom obrnjena navzven in žaluje za mrtvim Adonisom. V zaklinkih (klinast predmet, s katerim se kaj trdno namesti) krilata Erosa dvigata plamenici, v frizu (ozek okrasni trak, ki omejuje ali deli površine, pogosto ornamentiran) pa so prikazani ptiči (petelin, pav, labod, raca …). V votlin oziroma na osrednjem reliefu je upodobljen Orfej, ki v žalosti za izgubljeno Evridiko igra na liro. Ob njem in na skalnatem oboku so zbrane živali, ki so jih očarali zvoki njegovega igranja.

Orfejev spomenik Ptuj

V medpolju so kozel, medved, bik in konj. Na desni strani podnožja je upodobljen Orfej v podzemskem kraljestvu, ki pred božjo dvojico Plutonom in Proserpino ubira strune. Za prestolom obeh božanstev stoji božji sel Merkur s klobukom in glasniškim žezlom. Na levi strani Heraklej rešuje Evridiko iz podzemlja. Tudi ozki stranici nagrobnika sta figuralno okrašeni. Nekaj manjših podob je v kvadratnih okvirih in so enake upodobitvam živalim na frizu. V podolgovatih in zgoraj s trikotnikom ali lokom zaključenih poljih so predstavljeni plešoči moški in gole ali napol gole žene. V srednjem veku je nagrobnik služil kot sramotilni kamen (pranger). Na spodnji del so zabili železne obroče za vklepanje zločincev, s katerima pa so poškodovali napis. Na zgodovinsko in umetniško vrednost stare nagrobne stele je začel opozarjati šele Simon Povoden.

Viri:

Copyrighted Image !