Ptuj je prav posebno mesto in je v več primerih nosilec kar nekaj rekordov. Kot najstarejše slovensko mesto, leži tudi ob največjem umetnem oz. stalnem jezeru na slovenskem, za katerega je značilen raven relief dravske naplavne ravnice, ki ga na vzhodu omejujejo Slovenske gorice, na jugu pa Haloze. Omenjeno območje zaznamuje reka Drava in njeno fluviomorfološko delovanje v preteklosti. Ptujsko jezero se razteza na vodni površini 346 hektarjev, ki ga polni reka Drava. Dolgo je kar 7,3 km in v svojem najširšem delu meri 1,2 km, njegova plovna pot je dolga celih 9 km, največja globina pa 12 m. Jezero dejansko leži ob ostankih obrečne krajine, ki od leta 1979 velja za zavarovano območje Krajinskega parka Šturmovci, nastalo pa je z zajezitvijo reke Drave leta 1978 za potrebe hidroelektrarne Formin. Jezerska voda se v Markovcih pri jezu loči tako, da en del odteka po dovodnem kanalu do hidroelektrarne, drugi del pa ponovno steče po stari strugi Drave.
Pogled z ˝Rance˝ na jezero s Puhovim mostom in starim mestnim jedrom Ptuja
Ptujsko jezero je dobro povezano z vseh strani in je do njega možno dostopati na različne načine. Če na Ptuj prihajate z javnim prevozom, je dostop do jezera od železniške ali avtobusne postaje v smeri proti Dravi čez manjši park. Ko prispete do brega reke Drave zavijete v smeri proti vzhodu skozi park po nasipu do Rance, ali pa preprosto že na postaji zaprosite za prevoz enega od taxi služb. Če na Ptuj prihajate z osebnim avtomobilom, vas do Rance usmerijo table na krožišču pri Puhovem mostu. Do Rance je iz mesta Ptuj moč priti peš, do jezera vodi urejena kolesarska pot, za avtomobile je ob jezeru zagotovljeno parkirišče. Skratka do jezera ni težko prispeti. Ptujsko jezero pa je razen središča za rekreacijo Ptujčanov in njegovih obiskovalcev, predvsem in v prvi vrsti, naravni rezervat, ki skupaj s Šturmovci nudi zatočišče več kot 230 vrstam ptic. Te večinoma so večinoma vezane na rečno dinamiko Drave in Dravinje, gnezdijo pa tudi na dveh otočkih na jezeru. Med njimi so tudi redke in zaščitene vrste kot so kormoran, navadna čigra in rečni galeb, ki jih pridejo opazovat ljubitelji ptic iz vse Evrope.
Račke si sušijo perje na kroni jezera in v daljavi opazujejo bližnje Haloze
Ptujsko jezero ima izjemen pomen za prezimujoče ptice in je pomembno počivališče ptic selivk. Na jezeru lahko opazujemo skoraj vse vrste rac – od sivk, čopastih črnic, kreheljcev, mlakaric, žvižgavk, konopnic, zvoncev, dolgorepih pa do redkejših rjavk in zimskih rac. Občasno se pojavljajo beloliske, pa tudi črne race. Ptujsko jezero je najpomembnejše prezimovališče malega žagarja pri nas, ob njem pa se pogosto pojavlja tudi veliki, redkeje pa srednji žagar. Tudi pestrost galebov je zlasti v času selitve velika. Na Ptujskem jezeru lahko opazujemo tudi pogoste male ponirke, čopaste in črnovrate ponirke, ter redkeje rjavovratega ponirka. Pozimi moramo biti pozorni, saj se pojavljajo ponirkom podobni polarni in rdečegrli slapniki. Na različnih strukturah v jezeru posedajo jate kormoranov, med katerimi redno najdemo tudi redkejšega pritlikavega kormorana.
Okoli jezera je veliko njiv, na katerih je moč opazovati najrazličnejše ptice, ki so vezane na ta življenjski prostor. Na otokih poleg že v uvodu omenjene navadne čigre gnezdita še velika kolonija rečnih galebov in posamezni pari črnoglavega galeba. Na južnem delu nasipa se nahajajo suhi travniki, kjer spomladi uspeva več vrst orhidej. Najštevilčnejši sta trizoba kukavica in piramidasti pilovec. Ptujsko jezero je torej pravo stičišče različnih pokrajin z zelo pestrim svetom ptic in bogato biotsko pestrostjo, ki omogoča tudi nadvse zanimiv izlet v naravo in pravo opazovanje ptic, ki obiskovalce zagotovo ne pustili razočarane. Če se obiskovalci želijo nagledati različnih rac, čapelj in pobrežnikov, morajo obiskati katero od opazovalnih točk na jezeru, če pa so njihov cilj detli, žolne ali različne ptice pevke, pa je najbolje, da se podajo v bližnje gozdove Šturmovcev. Ob opazovalnicah na jezeru so tudi postavljene informativne table, ki so v veliko pomoč vsem, ki ptic še ne poznajo tako dobro.
Labodje na Ptujskem jezeru redno gnezdijo
Pot po nasipu in preko jezu v Markovcih nas vodi okoli celotnega jezera in je, kot sem omenil, dolga 13 km, kar zahteva kakšne 3 ure hoje, lahko pa z opazovanjem ptic traja tudi cel dan. Verjemite, ta dan bo pravo doživetje tudi za najmlajše. Ne glede na izbiro aktivnosti, vas bo Ptujsko jezero navdušilo v vseh letnih časih in ob vseh urah dneva. Za romantike pa posebej priporočam doživetje sončnega zahoda, ki je ob Ptujskem morju nekaj res posebnega, saj se sonce zvečer nežno skrije za bližnjim Pohorjem ali ptujsko veduto oz. romantičnim ptujskim gradom.
nalaganje map - prosimo počakajte ...
Viri:
- Foto: Črtomir Rosić
- Wikipedija
- http://www.ptujsko-morje.si/index.php/ptujsko-jezero
- http://ptice.si/ptice-in-ljudje/opazovanje-ptic/kam-na-izlet/ptujsko-jezero/
- http://www.visitptuj.eu/partners/item/103-ptujsko-morje-ptujsko-jezero
- Veršič B., Geografske značilnosti Ptujskega jezera, diplomska naloga, 2007