fbpx

Ptuj, mesto muzej in mesto tradicije

Ptuj, mesto muzej in mesto tradicije
Deli na:

Ptuj, mesto muzej in mesto tradicije – Ptuj je mesto, ki ga rimski zgodovinar Tacit omenja v zvezi z vojnim posvetom v Poetoviani leta 69, ko so panonske rimske legije potrdile Vespazijanovo izvolitev za cesarja. Srednjeveški Ptuj pozdravlja potnika že od daleč, saj se je mogočna utrdba z mnogimi stavbami zleknila na vrh grajskega hriba, v njegovo vznožje pa so se strnile stare mestne hiše. Stari del mesta je tako nagneteno med vznožje grajskega griča in reko Dravo. Na zahodu se začenja z dominikanskim samostanom, na vzhodu pa z minoritskim samostanom, kar tvori značilno trikotno oblikovano ptujsko veduto. Osnovnico trikotnika predstavlja reka Drava, njeni krajni točki pa sta oba samostana, katera skupaj z gradom predstavljata ostali dve stranici. Ves osrednji del starega mestnega jedra je spomeniško zavarovan in zelo atraktiven za sprehode. Zraven Grajskega griča (264 m) mesto Ptuj razgibavajo tudi Panorama (262 m) in obronki Mestnega vrha. Ulice strogega mestnega jedra in osrednji trgi so med seboj skoraj mistično prepleteni in dajejo značilen srednjeveški videz ter za vsakemu obiskovalcu ponujajo posebno romantično doživetje.

ptuj

Pogled na ptujsko veduto z peš mostu preko reke Drave

Ptujski grad že od vsega začetka vsekakor orisuje značilno veduto mesta in kot takšen predstavlja osrednji kompleks mesta. Zasnovan je v obliki trikotnika katerega orisujejo zahodni in vzhodni stolp, na vrhu pa osrednja grajska stavba. Zaradi strateške lege je bil Grajski grič naseljen že v času mlajše kamene dobe (neolitik) in zgodnje bakrene dobe (5. tisočletje in prva polovica 4. tisočletje pr.n.št.) ter vse do današnjih dni. Mestni trg je osrednji trg mesta z Mestno hišo ali Magistratom, kjer se dogajajo vse večje prireditve v mestu. Največji dogodek je vsekakor Kurentovanje. Na trgu stoji znameniti Florjanov spomenik, ki je bil postavljen leta 1745 v spomin na žrtve številnih požarov. Slovenski trg je vse do leta 1923 služil kot prostor za mestno tržnico. Do 12. stoletja se je mesto tukaj zaključevalo in se kasneje širilo proti vzhodu. Danes je to osrednji del starega mestnega jedra z veliko pomembnimi zgradbami in spomeniki ter z osrednjo sprehajalno potjo po mestu. Prešernova ulica je osrednja ulica starega dela mesta Ptuj, ki je dobila ime po največjem slovenskem pesniku Francetu Prešernu (1800-1849). Ulica se v rahlem loku ovija okrog grajskega griča. Poteka od Slovenskega trga do dominikanskega samostana, kjer na kraju nekdanjih zahodnih vrat v mesto v ostrem loku zavije na severno stran grajskega griča.

Discover Ptuj | Slovenski trg na Ptuju 9

Pogled na Slovenski trg s Prešernove ulice

Ptuj je skozi obstoj postal pomembno trgovsko, turistično  in agrarno središče pokrajine, v kateri ima velik pomen pridobivanje grozdja in odličnih vin. Gojenje vinske trte na obronkih bližnjih Slovenskih goric in Haloz ima dvatisočletno tradicijo ter kletarjenje, katerega začetek sega v 13. stoletje. Najstarejše mesto na Slovenskem slovi že od nekdaj po zgodovinsko pogojeni in odlični raznovrstni kulinariki ter predvsem po odličnih vinih. Mesto ima za seboj torej že sedem stoletij tradicije pridelovanja in negovanja vin v svojih kleteh. Ugodna sestava tal in vremenski pogoji omogočajo v Halozah in Slovenskih goricah rast številnih žlahtnih sort vinske trte. Na ptujskem območju ima gojenje vinske trte dolgo tradicijo. Na sončnih rebrih teh hribov so začeli gojiti vinsko trto že Kelti in Iliri. To domnevo potrjujejo številne izkopanine, med drugimi tudi vinogradniški nož (vinjak) v obliki, ki so jo poznali že Kelti. Prihod Rimljanov pa je v 1. stoletju vinogradništvo še pospešil. O tem pričajo številni antični spomeniki. Danes tradicijo pridelave vina nadaljuje Vinska klet Ptuj, ki se ponaša z najstarejšim letnikom v Sloveniji in širše oziroma z ˝Zlato trto˝ iz leta 1917, ki jo je že pred drugo svetovno vojno uskladiščil vinski trgovec Josef Ornig.

ptuj

Vinska klet Ptuj se ponaša z najstarejšim letnikom v Sloveniji, ˝Zlato trto˝ iz leta 1917

Poseben utrip izredno zanimivemu mestu dajejo trije letni sejmi, katerih tradicija izhaja iz srednjega veka:

Še danes vsi sejmi potekajo v starem mestnem jedru. Sejem kot način občasnega trgovanja, nam je znan že iz daljne preteklosti. Prav poseben pa je v tem pogledu zagotovo Ptuj, ki je dobil sejemske pravice že konec 9. stoletja, ponovno pa konec 10. stoletja. Ptujski letni sejmi so se prištevali k pomembnejšim, saj jim je pravico do trgovanja podelil sam vladar, poseben sejemski red pa je omogočal nemoteno trgovanje. Ne glede na to, kakšna je bila njihova usoda skozi stoletja, še vedno potekajo ob določenih dnevih na ptujskih ulicah. Sejmi tako kot tradicionalna oblika občasnega kupčevanja predstavljajo glavno dediščino trgovanja in posebno obliko ljudske trgovine. Najstarejši je Ožbaltov sejem, ki se omenja že leta 1300, trgovali pa so na sejmišču pod Ožboltovo cerkvijo.

cerkev sv. ožbalta

Neverjeten čar Ptuju kot starosti slovenskih mest pa vsekakor daje že omenjen tradicionalni pustni čas, ko mesto razgibajo tradicionalne pustne maske. Med njimi je vsekakor najbolj znan starodavni korant ali kurent. Tradicija je še vedno zelo živa in v tem času lahko v mestu in okolici oz. obrobju Haloz in Slovenskih goric ter Dravskem in Ptujskem polju srečamo mnoge še živeče pustne like. Med zelo znanimi so orači, rusa, piceki, ploharji in mnogi drugi, njihov pomen in vsebina pa sta povezana s prebujanjem pomladi. Koranti še danes vedno nastopajo v skupinah. Kjerkoli so, na cesti ali v hiši, stalno poskakujejo in hkrati vrtijo, da njihovi zvonci čim glasneje zvonijo. Na poljih se ves dan že od daleč sliši njihovo rožljanje vse do noči. Kurentov “čas” je še danes od svečnice (2. februar) do pepelnice. Korante vedno spremlja ˝tajfl˝ ali hudič, ki je ves črn ali rdeč in nosi korantom podobno kapo z krajšimi rogovi. Na plečih ima pritrjene vranje perutnice, ogrnjen pa je v ribiško mrežo. Po starem izročilu z to mrežo lovi duše. V rokah drži značilno hudičevo orodje – vile. Kurent je, kot sem že omenil, tudi povezan z drugimi pustnimi liki, ki jih poznamo na Ptujskem polju. Velikokrat se samostojno pojavi skupaj z ˝orači˝, ki bi naj pričarali rodovitnost zemlje, zdravje v hlevu in družini.

ptuj

Vsako leto Ptuj v pustnem času razgiba starodavni korant ali kurent.

Viri:

  • Foto: Črtomir Rosić
  • Wikipedija
  • Uradna spletna stran mesta: http://www.ptuj.info
  • Marija Hernja Masten, Kratki vodnik po Ptuju, Mestna občina Ptuj, 2009
  • Brence Andrej, Ptuj z okolico, Kulturna skupnost, 1988
  • Slovenija, Turistični vodnik, 1995
  • Kuret N., Praznično leto Slovencev, 1965, Mohorjeva družba v Celju
  • Bažato M., Bogataj J., Človek z masko, 1994, Didakta
  • Etnografsko društvo Borovci
  • Etnografsko društvo Kurent

Copyrighted Image !