Ptujska pohodna pot: Med vinogradi in sadovnjaki

Ptujska pohodna pot: Med vinogradi in sadovnjaki
Deli na:

Ptuj ima zelo slikovito naravno zaledje z mnogimi hribčki in dolinami, ki s svojo naravno lepoto prevzamejo vsakega popotnika. Med takšne kraje sodijo tudi bližnji obronki vinorodnih Slovenskih goric, največjega slovenskega gričevja, prijeten svet nežno razgibanih, nizkih goric, ki potekajo tudi ob levem bregu reke Drave, severno od Ptuja. Čudovita krajina, ki zgleda kakor strnjeni valovi morja, se mistično prepušča opoju sončnih žarkov, na njenih gričih pa se naslanjajo vinogradi in sadovnjaki, razložena naselja pa povezujejo zanimivo speljane poti. Manjše gručaste vasi so se razvile le okoli cerkva, ki navadno stoje na vrhovih slemen in popotniku ponudijo presenečenje tako za oko, kakor tudi za veselje in dobro počutje, za nepozabne spomine. Posebnost krajine, ki je prehodno območje med alpskim in panonskim svetom, so tudi bujni sadovnjaki, ki imajo tod večstoletno tradicijo in lepo negovani vinogradi. Med omenjenimi griči kjer pridelujejo odlična bela vina kot npr. sauvignon, laški rizling, chardonnay, šipon ter ostale vrste potekajo mnoge pohodniške poti.

Tako lahko bližnje obronke Slovenskih goric popotnik obišče takoj ko zapusti starodavno mesto Ptuj in se že po nekaj korakih prepusti vandranju. Prav lepo je speljana Ptujska pohodna pot med vinogradi in sadovnjaki, katere pričetek se začne na parkirišču pri Panorami pod Grajskim gričem. Panorama je položna vzpetina, ki jo od Grajskega griča loči nizek preval in ji danes mnogi zgodovinarji pripisujejo pomembno vlogo pri razvoju Ptuja. Središče vsakega rimskega mesta, kjer je potekalo najpomembnejše družbeno in gospodarsko življenje, je namreč predstavljal forum z upravnimi stavbami in osrednjim svetiščem posvečenim kapitolinski triadi (Jupitru, Junoni in Minervi) ali kultu cesarja. Posamične arheološke najdbe namreč kažejo, da bi lahko bilo takšno središče Petovione prav na levem bregu Drave, na območju Vičave in Panorame.

Na omenjenem parkirišču lahko popotnik brezplačno pusti svoj avto in se usmeri proti severu po Maistrovi ulici oz. glavni regionalni cesti  za Vurberk in Maribor. Kmalu za kakšnih 300 m pri križišču pot zavije na desno in takoj za tem pred mostičkom na levo proti naselju Štuki. Pot nas ves čas vodi po asfaltirani cesti, ki kmalu zapusti strnjene hiše in se približa nasadom jabolk v Mestnem vrhu, ki so nekoč pripadali ptujskemu Kmetijskemu kombinatu. Čez kakšnih 10 minut hoje se pot prične rahlo vzpenjati na prve obronke goric z vinogradi in od koder se vije prelep pogled na vse strani, posebej pa na Ptujski grad, Dravsko dolino in čudovite vinorodne Haloze.

Na vrhu griča se pri manjšem križišču usmerimo ostro v desno po makadamski poti med lepo urejene vinograde, ki pa se kaj hitro prične spuščati po asfaltni cesti v dolino proti priljubljenemu gostišču ob ribniku stisnjenem med vinograde in gozd, Knezovemu ribniku. Na prej omenjenem križišču se lahko usmerimo tudi v levo, kjer nas pot popelje globlje med vinograde vse do naselja Placar. Ko izberemo pot ostro na desno nas pot v nadaljevanju vodi po dolini, ki se nežno spušča proti mestu in kmalu doseže prve strjene hiše v naselju Štuki in naprej tudi blokovsko naselje ob Volkmerjevi cesti. Že čez nekaj trenutkov se ob novem trgovskem centru usmerimo na desno po poti do prvotne ceste za Vurberk in Maribor. V že znanem križišču se usmerimo levo proti cilju na parkirišču ob Panorami pod ptujskim gradom. Pot je lahka in dolga le nekaj manj kot 8 km in bo zanjo povprečen popotnik porabil slabi 2 uri rahle hoje. Pot je primerna tudi za otroke in nekoliko starejše, ponuja pa čudovite poglede na Slovenske gorice in okolico Ptuja.

Viri

  • Foto: Črtomir Rosić
  • http://www.visitptuj.eu/
  • Horvat J., Panorama na Ptuju – središče rimske kolonije Petovione, strokovni članek, ZRC SAZU Inštitut za arheologijo, 2014
  • Perko D., Slovenija, Pokrajine in ljudje, Ljubljana, Mladinska knjiga, 2001

Copyrighted Image !