fbpx

Mestni park Ptuj

Mestni park Ptuj
Deli na:

Ptuj, ki se je ustalil na križišču cest, ki so povezovale sončno Italijo s Panonsko nižino ter alpske doline s deželami Balkana, popotnik opazi že od daleč. Mogočna grajska utrdba se je namreč z mnogimi stavbami zleknila na vrh grajskega hriba, v njegovo vznožje pa so se strnile stare mestne hiše, ki tvorijo značilno trikotno oblikovano ptujsko veduto. Osnovnico trikotnika predstavlja reka Drava, njeni krajni točki pa sta oba Dominikanski in Minoritski samostan, katera skupaj z gradom predstavljata ostali dve stranici. Ves osrednji del starega mestnega jedra je med seboj skoraj mistično prepleten in daje značilen srednjeveški videz. Samo mesto in njegova okolica je zelo atraktivna za sprehode, saj zraven Grajskega griča (264 m) mesto Ptuj proti severu razgibavajo tudi Panorama (262 m) in obronki Mestnega vrha, na drugem koncu pa se od Dravskega stolpa proti vzhodu rečnega nabrežja reke Drave razteza mestni park. Včasih je bil znan kot Dravski park, Ptujčani pa so ga začeli urejati že v letih 1842/43. Z načrtnim zasajanjem je park počasi spodrival lesno skladišče, končno podobo pa je dobil v času Ornigovega županovanja, ko je zajel celotno pristanišče. On je dal urediti nabrežje, sam park pa so uredili do leta 1907. Uporabljenih je bilo kar 58 različnih vrst rastlinja, v njem pa so ohranili vodni ali Dravski stolp.

mestni park ptuj

Od pričetka urejanja so park večkrat posodabljali in spreminjali, del parka pa so preuredili v letih izgradnje železniškega mostu preko reke Drave. Ta je namreč s svojo leseno konstrukcijo dolžine 212,2 m, ki je slonela na 16 opornikih, na vzhodnem delu posegel v parkovno zasaditev. Ob tem lahko omenimo, da je prvi potniški vlak na Ptuj čez omenjen most pripeljal 24. aprila 1860. Leta 1904 so v parku postavili lesen glasbeni paviljon, kjer so prirejali koncerte,  svoje mesto pa je dobil tudi kip cesarja Jožefa II. Nekoliko večjo preureditev je park ponovno doživel po 2. svetovni vojni, ko so obnovili povsem porušen leseni železniški most, ki je dobil današnjo podobo. Ponovna preureditev parka se je pričela leta 1957, ko so na Ptuju pričeli graditi nov cestni most čez reko Dravo, saj je bil stari leseni cestni most  na zahodni strani parka le začasen. Tudi ta most je močno posegel v parkovno zasaditev, v uporabo pa je bil predan leta 1959. Poseganje v mestni park ob Dravi se je za nekaj časa ustavilo in lepo urejen park s sprehajalnimi potmi in cvetličnimi gredicami je bil vedno bolj priljubljeno sprehajališče. Prav posebno vzdušje je bilo čutiti med sprehodi ob sončnem zahodu, ko so se nežno prižigale lepo oblikovane luči vzdolž rečnega nabrežja, kjer so bile nameščene tudi klopi.

mestni park ptuj

Idilično obdobje je trajalo vse do leta 1977, ko so pričeli z izgradnjo derivacijske hidroelektrarne Formin in Ptujskega jezera, največjega akumulacijskega jezera v Sloveniji. V obdobju  gradnje so na rečnem nabrežju reke Drave podrli staro ograjo in jo nadomestili z visokim betonskim zidom, ki ima funkcijo valobrana ob naraščajočem vodostaju oz. povečanem pretoku reke. Na novo so tudi postavili del parkovne zasaditve grmovnic in cvetličnih gred ter namestili nova otroška igrala. Mestni park, ki se je raztezal od zahoda oz. Dravskega stolpa pa vse do železniškega mostu ter ob progi do železniškega prelaza ter en del v nadaljevanju ob reki Dravi vse do pričetka jezera, je tudi tokrat bil lepo obiskan in Ptujčanom v ponos. Žal so prometne razmere in vse večje gneče vozil skozi center mesta mestno oblast prisilile k razmišljanju o alternativni rešitvi, ki je vključevala tudi posege v park.

mestni park ptuj

Leta 1997 so se tako pričela dela na podvozu pod železniško progo in novo parkirišče ob njem, ki je ponovno poseglo v parkovno zasaditev, tokrat na njegovem severnem delu. Omenjeni podvoz je bil za mesto Ptuj velika pridobitev, ki je takrat reševal tudi vse večjo gnečo na magistralni cesti (Ormoška cesta). Kljub temu je na njegovem severnem delu, kjer je park prepolovila cesta, leta 2004 ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo nastala lepo urejena parkovna zasnova s cvetličnimi gredami in grmovnicami, ki ga Ptujčani imenujejo kar ptujski Evropark.  Zasnovali so ga na pobudo Turističnega društva Ptuj, ki je vseskozi od svojega nastanka leta 1886 budno skrbelo za lepo in vzorno urejenost mesta. V mesecu maju 2004 je bila izvedena poletna zasaditev cvetličnih gred v Evroparku, mestnem parku in cvetličnih korit na obrobju mesta. Pri zasaditvi je bilo zasajeno okrog 7.000 cvetlic v obliki zastave Evropske unije ter slovenskega in ptujskega grba. Izobesili so tudi 25 zastav evropskih držav, ki so v tistem času sestavljale Evropsko unijo, z ureditvijo omenjenega dela mestnega parka pa je bil storjen še en korak k dvigu kakovosti življenja v najstarejšem slovenskem mestu.

mestni park ptuj

Ocvetličenje teh površin, ki ga redno zasnujejo vsako leto, pripomore k lepšemu videzu mesta in prijetnejšemu počutju domačinov kot tudi turistov. Sam mestni park je svojo zadnjo posodobitev doživel v letih 2008 in 2009, ko je Mestna občina Ptuj v njem uredila otroško igrišče z igrali za najmlajše. Na prostoru kjer je več kot 40 let samevalo zapuščeno igrišče je nastalo sodobno otroško igrišče s 25 različnimi igrali za različne starostne skupine otrok, njegova avtorica ter koordinatorka projekta pa je bila znana Ptujčanka Stanislava Vauda Benčevič. Danes je mestni park eno najbolje obiskanih javnih mestnih površin, predvsem pa v njem svoj prosti čas z raznimi aktivnostmi in igrami preživljajo mlade družine in otroci. Nasploh je Ptuj lepo mesto, ki med drugim veliko pozornost posveča tudi splošni urejenosti, kar dokazujejo tudi mnoga priznanja Turistične zveze Slovenije. V sodelovanju s Turističnim društvom Ptuj je tako Ptuj samo od leta 1992 do 2005 med turističnimi kraji kar enajstkrat (11) dosegel prvo mesto v akciji Moja dežela – lepa in gostoljubna, s trikratnim (3) zaporednim prvim mestom pa je Ptuj dobil v trajno last kristalni globus. S tem je bil izpolnjen tudi pogoj za sodelovanje v mednarodnem  projektu Entente Florale in drugih mednarodnih turističnih tekmovanjih.

Viri

  • 120 let Turističnega društva Ptuj, 1886 – 2006: Za Ptuj z ljubeznijo, Ptuj, Zgodovinski arhiv, 2006
  • Brence A., Ptuj z okolico, Turistični vodnik, Ptuj, Kulturna skupnost, 1988
  • Tednik, Leto XLVI, št. 24, Ptuj, 17. junij 1993
  • Tednik, Leto XLVII, št. 50, Ptuj, 15. december 1994
  • Vajsbaher T., Utrip Ptuja v letih 1924 in 1925, Diplomsko delo, UM Filozofska fakulteta, Maribor, 2016
  • Markelj V., Dravski mostovi, Strokovni članek, Gradbeni vestnik , Maribor, 2011
  • https://www.racunovodja.com/STA/Novica.aspx?id=23459

Copyrighted Image !