Reka Drava je čudovita in mogočna reka, ki od samega pričetka odreja razvoj mnogih mest in usodo ljudi ob njenem toku. Tako je pustila svoj pečat tudi pri razvoju najstarejšega slovenskega mesta Ptuja. Pod mestom je v ledenih dobah nasula obsežen prod Dravskega polja, v katerega je po koncu zadnje ledene dobe vrezala sedanjo dolino tik ob vznožju Slovenskih goric. Pri Ptuju vstopi v prav tako prodno in gosto poseljeno Ptujsko polje, se dotakne gričevnatih Haloz in se razlije v Ptujsko jezero, ki je največje umetno akumulacijsko jezero v Sloveniji. Dolgo pred izgradnjo omenjenega jezera je reka Drava mimo Ptuja tekla domala svobodno, s prestavljanjem struge in njenih rokavov pa je ustvarila plodno ravan. Razdeljena je bila na vrsto rokavov, ki so razvejano segali med otoke, poplavne gozdove in travnike. Občasno je imela več sto metrov široko strugo oz. loko, ki jo je omejeval rob najmlajše in hkrati najnižje ležeče dravske terase. Ko omenjamo loko, govorimo o območju periodičnih poplav, ki podobo rečne pokrajine nenehno spreminjajo in hkrati bogatijo vodne vire. Loka je široko poplavno območje vzdolž reke. V najglobljih predelih rastejo bele vrbe, ki so lahko poplavljene večji del leta. Na višjih in bolj suhih legah vrbe izginjajo, nadomeščajo pa jih topoli, jeseni, bresti, hrasti in drugi, ki so lahko v vodi do tri mesece v letu. Življenjski ritem v loki krojijo povodnji – voda odnaša, prelaga prodišča, peščene sipine in tla z drevjem vred. Območje loke reke Drave nižje Ptuja ni bila nikoli trajno poseljeno, raba pa je bila omejena pretežno na pašnike, travnike in gospodarjenju z gozdovi. Kljub temu so vzdolž reke Drave in njenih pritokov ter studenčnic rečno moč izkoriščali številni mlini.
Za današnje čase idilična pokrajina reke Drave pri Ptuju je doživela obsežne spremembe s postavitvijo hidroelektrarne Formin, ki je bila zaključena leta 1978. Dinamika reke se je s tem posegom v njeno matico bistveno spremenila, saj se v ravninskem delu po stari strugi večji del leta pretaka kar 20-krat manj vode kot pred posegi. Večina vode je namreč preusmerjeno v kanale za elektrarno, vodno žilje dravske loke pa je presahnilo. Ob pripravah na graditev HE Formin so bili regulirani tudi pretoki v neposredni bližini, vzdolž stare dravske struge pa so presahnile številčne studenčnice, mrtvi rokavi in druga mokrišča. Kljub vsemu se je v trikotniku med staro strugo Drave in Dravinjo ter haloškimi griči pod nasipom Ptujskega jezera ohranil in izoblikovala edinstvena pokrajina v Sloveniji, ki spominja na negovane grajske parke. Nadvse zanimiv svet obrečne pokrajine je od leta 1979 zavarovan kot Krajinski park Šturmovec. Ime Šturmovec ali Šturmovci izvira iz nemške besede Sturmau (der Sturm – vihar, die Aue – loka). Na severozahodni strani ga omejuje Ptujsko jezero, na južni strani obronki Haloz na vzhodu pa sotočje Drave in njenega pritoka Dravinje. Gre za 125 ha veliko poplavno območje dravske loke, ki je učinkovit zadrževalnik visokih voda, katerega pa še vedno odlikuje raznolikost življenjskih okolij. Tako lahko na majhnem območju zasledimo vse od prodišč, plitvin, mrtvih rokavov in studenčnic, do košenih in nekošenih poplavnih gozdov ter travnikov. Zanimivo je, da večji del parka leži na dravskem otoku, ki po virih velja za največji slovenski otok.
Izjemna pestrost bivališč se zrcali v velikem bogastvu rastlinskega in živalskega sveta, saj je tukaj moč opaziti kar 237 vrst ptic. Viri navajajo, da v Šturmovcih gnezdi kar 87 vrst ptic, druge vrste pa so izjemni gostje ali pa se redno pojavljajo na preletu ali prezimovanju. Pri tem moramo omeniti zanimive in hkrati zelo ogrožene vrste, ki so vezane na rečno dinamiko Drave in Dravinje, kot npr. mali martinec (Actitis hypoleucos), mali deževnik (Charadrius dubius) in vodomec (Alcedo atthis). Tradicionalno sonaravno gospodarjenje je omogočilo preživetje nekaterim ogroženim pticam kulturne krajine, kot sta sirijski detel (Dendrocopos syriacus) in smrdokavra (Upupa epops), tukaj pa še vedno gnezdi številčna populacija sicer zelo ogroženega rjavega srakoperja (Lanius collurio). Traven omenjenih so v Šturmovci pomembno zatočišče ob gnezdenju našli še druge ogrožene vrste kot npr. divja grlica (Streptopelia turtur), kobilar (Oriolus oriolus), cipe (Anthus trivialis) in rečni kobilar (Locusrella fluviatilis). Del Krajinskega parka Šturmovec je posebej živahen tudi v zimskem času ko Ptujsko jezero ponekod zamrzne in vodne ptice iščejo primeren prostor za bivanje. Veliko ptic se takrat preseli na predel stare Drave med jezom v Markovcih in sotočjem Dravinje, med najbolj številnimi pa je mlakarica (Anas platyrhynchos), črna liska (Fulica atra), kormoran (Phalacrocorax carbo), čopasta črnica (Aythya fuligula) in rečni galeb (Chroicocephalus ridibundus).
Smrdokavra (Upupa epops) – Foto: Davorin Munda (https://www.facebook.com/davorin.munda)
V Šturmovcih je pester tudi živalski svet vodnih nevretenčarjev, izmed katerih nas bodo s čudovitimi barvami očarali metulji in številni kačji pastirji kot npr. kačji potočnik (Ophiogomphus cecilia) in koščični škratec (Coenagrion ornatum). Njihovi vodni habitati sta potoka Studenčnica in Struga, kjer je moč zaslediti različne tekoče vode z bogatim vodnim rastlinjem ter predeli s stoječo vodo. Pomembni so tudi predeli stare rečne loke in stara struga Drave. Posebno mesto zasedajo tudi dvoživke, ki so najbolj ogrožene in jih je zaslediti v potoku Struga s pripadajočim pasom obrežne vegetacije in poplavnem gozdu, v katerem je ohranjen stari rokav reke Drave. Na omenjenem območju je edino znano nahajališče velikega pupka (Triturus cornifex), v potoku Studenčnica pri Spodnjih Šturmovcih pa je znano edino nahajališče izjemno redke in ogrožene žabe nižinskega urha (Bombina bombina). Pri omembi živalskih vrst ne gre pozabiti tudi na vrste, ki so v Krajinskem parku Šturmovec redkost, pri tem pa moramo izpostaviti predvsem Bobra. Ta je danes naravovarstveno zaščiten, po dolgih letih pa so sledove njegovega ponovnega delovanja opazili tudi na nekaterih mestih v porečju Drave na Ptujskem. Seveda lahko obiskovalec ob sprehodu po parku večkrat zasledi običajne gozdne živali oz. divjad kot so npr. plaha srnjad (Capreolus capreolus), poljski zajci (Lepus europaeus) in veverice (Sciurus vulgaris), zvečer pa kraljujejo predvsem ježki (Erinaceinae), divje svinje (Sus scrofa), jazbec (Meles meles), navadna lisica (Vulpes vulpes), kuna belica (Martes foina) in kuna zlatica(Martes martes).
Srnjak (Capreolus capreolus) – Foto: Davorin Munda (https://www.facebook.com/davorin.munda)
Krajinski park Šturmovec se ponaša z izjemnim rastlinskim svetom, izmed skoraj 500 zabeleženih vrst pa so njegova velika zanimivost divje orhideje. Viri navajajo kar devet vrst orhidej; čeladasta kukavica, trizoba kukavica in piramidasti pilovec, ki so dokaj pogoste. Druge npr. čebeljeliko mačje uho in zavito škrbico najdemo mnogo redkeje, prava posebnost pa je osjeliko mačje uho (Ophrys sphegodes). Med vodnimi in obvodnimi rastlinami so tukaj ugodni pogoji za dristavce, klasaste rmance, vodopivke, vodne zlatice, račje zeli, šaše, ježke, močvirske jetičnike, trstičevje, močvirsko peruniko, vodno krešo, šaše, kalužnice in mnoge druge.Za redki vrsti v Sloveniji, ki rasteta v Šturmovcih in sta uvrščeni v Rdečo knjigo redkih in ogroženih vrst Slovenije veljata lasasti dristavec (Potamogeton trichoides) in vodopivka (Zannichella palustris). Zanimiva vodopivka je podobna lasastemu dristavcu in cveti v zalistjih pod vodo. Redka obvodna rastlina, ki raste na sotočju Drave in Dravinje, je enostavni ježek (Sparganium simplex). Od grmovnih in drevesnih vrst prevladujejo vrbe (Salix), topoli (Populus), jelša (Alnus), gaber (Carpinus) jesen (Fraxinus), dob (Quercus robur), robinija (Robinia), čremsa (Prunus padus) in navadna krhlika (Rhamnus frangula). Negnojeni travniki v Šturmovcih so edino znano nahajališče kosmatega škrbotca (Rhinanthus alectrophus) v subpanonskem delu Slovenije. V prodnati podlagi ob strugi Drave uspeva redki poljski črnilec (Melampyrum arvense) in navadni riček (Camelina sativa), za katerega nekateri viri domnevajo, da ga v Sloveniji ni več.
Viri kot posebnost Krajinskega parka Šturmovec navajajo dve obliki travišč. Prvo so t.i. ˝krči˝, ki so nastali kot otok na mestu posekanega poplavnega gozda. Gre za manjše travnike, na katerih skoraj ni dreves, tu in tam pa se najde kakšen grm. Druga posebnost so t.i. ˝gozdni travniki˝ oz. tudi veliki les ali srednji tal. Gre za travnike, ki so se verjetno razvili iz pašnikov, ko so domačini okoli dreves pričeli kositi travo za steljo. Omenjeni obliki travnikov so v Srednji Evropi izginili že pred več kot stoletjem v Šturmovcih pa jih močno ogroža opuščanje košnje ali pretirano pogosta košnja z gnojenjem ter spreminjanje travnikov v njive.Šturmovci skupaj z Dravo predstavljajo neprecenljivo naravno vrednoto, ki ni pomembna le v slovenskem, ampak tudi mednarodnem merilu. Gre za eno od najboljših ornitoloških točk v državi je skupaj z reko Dravo med Mariborom in Zavrčem uvrščena na prestižni seznam mednarodno pomembnih mokrišč po Ramsarski konvenciji in na listo zavarovanih območij evropskega naravovarstvenega omrežja NATURA 2000. Zavarovani so z Odlokom o razglasitvi in zavarovanju naravnih območij in spomenikov narave v Mestni občini Ptuj (Ur. vest. Ormož, Ptuj št. 14/79).
Dostop do Krajinskega parka Šturmovec je možen z obeh strani Drave, z levega brega preko jeza v Markovcih ali desnega brega skozi naselje Videm pri Ptuju. Po parku je speljana okrog 3 km dolga naravoslovna učna pot z nekaj opazovalnimi točkami, usmerjevalne table pa je že leta 1993 postavilo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Sprehod po parku je čudovit v vseh letnih časih, posebej pa ga radi obiskujejo ljubitelji ptic. Posebej lep pogled na čarobno krajino ob Dravi se obiskovalcu odpre z bližnjih haloških gričev blizu Vidma pri Ptuju (Dravinjski vrh, Vareja), pri tem pa lahko opazi tudi njen večji pritok Dravinjo.
nalaganje map - prosimo počakajte ...
Viri
- Foto: Črtomir Rosić (razen fotografij živali: Davorin Munda https://www.facebook.com/davorin.munda)
- http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=63&id_informacija=496
- http://www.td-markovci.si/index.php?option=com_content&view=article&id=59&Itemid=82
- Božič L., Reka Drava: darilo narave za vse generacije, brošura Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Ljubljana, 2014
- Zaživite korantovo deželo, turističlna brošura Občine Markovci, Turistično društvo Markovci
- Lipovšek M., Kukavičevke v Halozah (Vzhodna Slovenija), strokovni članek, Folia Biologica et Geologica 56/3, 163–167, Ljubljana, 2015
- Brence A., Šturmovci pred gradnjo akumulacijskega jezera, zbornik Občine Videm, 2011
- Drava med Mariborom in Središčem ob Dravi. Drava – evropsko pomembna ornitološka lokaliteta, Acrocephalus, glasilo Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Ljubljana, 1995
- Planinc G., Raziskovalni tabor študentov biologije Videm pri Ptuju 2002, Društvo študentov biologije, Ljubljana 2002
- Štumberger B., Krajinski park Šturmovci, predstavitvena brošura, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije
- Šuman J., Naravoslovna učna pot Šturmovci – predlog za posodobitev zasnovano na aktivnostih obiskovalcev, diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, Maribor, 2016
- Veršič B., Geografske značilnosti Ptujskega jezera, diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Ljubljana, 2009