fbpx

Cerkev sv. Antona Puščavnika, Stoperce

Cerkev sv. Antona Puščavnika, Stoperce
Deli na:

Slikovite Haloze južno od prastarega Ptuja popotniku ponujajo vrsto lepot, pri čemer potepanje s kolesom ali pohodništvo po slemenih kopastih vrhov med vinogradi in gozdovi zagotovo sodi med posebna doživetja. Le redko namreč lahko popotnik izbira med tako številnimi potmi, ki so popestrene s čudovito panoramo, vzponi in spusti. Prav zanimiva so tudi razložena naselja z gručastimi jedri, ki skrivajo bogato kulturno dediščino, med katere spada tudi naselje Stoperce v dolini potoka Skralše. V dolini lahko popotnik občuduje travnike in njive, na strmih pobočjih pa tudi nekaj starih sadovnjakov. Naselje ima manjši center z osnovno šolo, pošto, trgovsko in gostinsko ponudbo, ohranjenih pa je tudi nekaj objektov iz zgodovine (črne kuhinje, stare viničarske vinske kleti…). Med prav posebne primerke kulturne dediščine sodi lepa cerkev sv. Antona Puščavnika, ki spada med najbolj češčene svetnike v krščanskem svetu. Velja za očeta menihov in puščavnikov, ter varuha domačih živali, za mlade pa je priprošnjik pri izbiri zakonskega druga. Cerkev, ki je obdana z obzidjem znotraj katerega je bilo nekoč pokopališče in stoji na vzpetini ob vrhu naselja, se v virih omenja že v 15. stoletju, njen nastanek pa je prav zanimiv.

Zemljiški posesti in graščini Podlehnik ter Jesenice (tudi potok, ki se zliva v Dravinjo – Ješenca) je leta 1399 ptujski grof Bernard Ptujski obljubil ptujskim minoritom in dominikancem če njegova rodbina izumre. To se je res zgodilo leta 1438, ko je umrl njegov sin neporočen brez zakonitih moških potomcev. Minoriti iz Ptuja so tako po prejetju skupne zemljiške posesti že leta 1442 sredi gozdne doline zgradili večjo kapelo (sedanji prezbiterij) na čast sv. Antonu Puščavniku katero so obiskovali verniki iz Dravskega polja in Haloz. Pozneje je bila dozidana cerkev s stolpom oz. zvonikom, podatka kdaj je bila dokončana in kdaj blagoslovljena pa v pisnih virih ni zaslediti. Skozi stoletja je cerkev sv. Antona Puščavnika, ki ima danes zgodnjebaročno arhitekturo iz 17. stoletja s čudovito in kvalitetno baročno opremo, prerasla v pomembno središče vernikov. Do ustanovitve kuracije leta 1788 je bila podružnica župnije sv. Nikolaja v Majšperku, leta 1872 pa je iz podružnične cerkve napredovala v samostojno župnijsko cerkev.

Kot je že omenjeno je njen slog na splošno gotski in ima danes cerkev okrogel obok, najbolj pa se je njena stavba spremenila v začetku 20. stoletja (1910), ko so jo povečali. Danes njena dolžina znaša 15,43 m, širina 6,00 m, višina v prezbiteriju 6 m in v ladji 6,60 m. Sestavljajo jo zvonik krit s skriljem nad zahodno fasado, ladja, od ladje nekoliko ožji tristrano zaključen prezbiterij ter kapela in zakristija, ki pa so vsi kriti z opečno kritino. Zahodna fasada je razčlenjena z poudarjenim in izstopajočim osrednjim delom zvonika in kamnitim pravokotnim portalom. Fasade ob južnem kamnitem stranskem portalu členijo še pravokotna okna z ločenimi polkrožnimi odprtinami nad njimi, oboje pa obdajajo v ometu izvedeni profilirani okviri. Kamniti cerkveni podstavek oz. talni zidec teče po celotnem obodu cerkve.

Zvonik z bodičasto streho in uro iz leta 1884 se nad cerkvijo dviguje na njeni zahodni strani in je od leta 1995 pokrit s kamnitimi ploščami oz. pohorskim skrilom. Tega leta je bila zamenjana tudi kupola in križ na vrhu zvonika. V zvonik vodijo vrata in stopnice s kora za pevce, ki je bolj majhen. V zvoniku so nameščeni trije zvonovi, ki že od nekdaj zvonijo in vabijo k molitvi zjutraj, opoldan in zvečer. Največji zvon z ikono sv. Antona Puščavnika je iz leta 1979 in tehta celih 328 kg. Tako kot srednji zvon (204 kg) iz leta 1997 je izdelala livarna iz Žalca, najmanjši zvon pa je iz leta 1745 in tehta 84 kg. Veža pod zvonikom in sama ladja sta križno obokani, pri čemer pri slednji posamezne poleg oboka členijo široke oproge, naslonjene na preproste konzole profiliranih pilastrov. Pilaster je arhitekturni element v klasični arhitekturi, ki ima le okrasno funkcijo. Deluje kot stenski slop ali navidezni steber in artikulira tudi obseg zidu (izstopa iz stene in je njen del). Izjemoma lahko sodeluje kot steber ali opornik, ki podpira strukturo sten in streh.

Prezbiterij, ki je arhitekturni del cerkve, ki omogoča sedenje duhovščini in leži v vzhodnem delu prezbiterija med ladjo in svetiščem v katerem je nameščen glavni oltar, je križno-grebenasto obokan, pri čemer tudi tukaj obok sloni na stenskih pilastrih. Ta je posvečen sv. Antonu Puščavniku, katerega kip je na oltarju in meri 1,40 m. Obnovljen je bil leta 1994, nad njim pa se nahaja majhen kip Matere Božje z Jezusom, ki izvira iz 17. stoletja. Na glavnem oltarju sta tudi kipa sv. Petra in svetnika, katerega ime ni znano. Oboje je delo kiparja Jožefa Strauba, ki velja za enega od pomembnih baročnih kiparjev nemškega rodu in je svoj pečat pustil tudi pri nas. Na Slovenskem se prvič omenja leta 1736 kot pomočnik ljubljanskega kiparja Henrika Löhra, leta 1743 pa se je kot avtor Kužnega znamenja prvič pojavil v Mariboru, kjer je leta 1756 tudi umrl. V prezbiteriju visi tudi večna luč, levo spodaj pa v tabernaklju relikvija blaženega Antona Martina Slomška. Desno spodaj visi slab meter visok misijonski križ z razpelom.

Na stranskem oltarju je kip Rožnovenske Kraljice z Jezusom v roki, ki jo obdajajo motivi rožnega venca. Levo je nameščen kip Marije oz. Marijinega srca, desno pa kip Jezusovega Srca. Kapela je križno obokana, od njene stropne dekorativne poslikave iz druge polovice 19. stoletja, ko je bila cerkev obnovljena, pa so danes ostali zgolj posamezne freske s svetniškimi figurami. Zakristija s posebnimi vrati in dvema večjima oknoma stoji na južni strani cerkve in ima omaro za kelihe in druge cerkvene predmete. V novejšem času so bile iz cerkve odstranjene originalne klopi in zamenjane z novimi, tako da od opreme velja posebej izpostaviti le glavni oltar s Straubovimi skulpturami. Omeniti velja tudi kamnit relief vzidan v južno steno ladje s prizorom Križanega z žalujočimi Marijo, Marijo Magdaleno in Janezom Evangelistom pod križem. Nasploh je cerkev lepo in dobro vzdrževana in prava paša za oči.

Kontakt za ogled:
Župnijski urad Žetale
Žetale 3, SI – 2287 Žetale
Tel: +386 2 76 92 101
E-mail: ciril.cus@rkc.si
Splet: http://www.zupnija-zetale.si/

KML-LogoFullscreen-Logo
Cerkev sv. Antona Puščavnika, Stoperce

nalaganje map - prosimo počakajte ...

Cerkev sv. Antona Puščavnika, Stoperce 46.290278, 15.717059 Cerkev sv. Antona Puščavnika, Stoperce V haloški dolini naselja Stoperce lahko popotnik občuduje travnike in njive, na strmih pobočjih pa tudi nekaj starih sadovnjakov. Slikovito naselje ima manjši center s trgovsko in gostinsko ponudbo, ohranjenih pa je tudi nekaj objektov iz zgodovine. Med prav posebne primerke kulturne dediščine sodi lepa cerkev sv. Antona Puščavnika, ki spada med najbolj češčene svetnike v krščanskem svetu. Podrobnosti...

Viri: