Ko se popotnik na Ptuju odpravi raziskovat njegovo čudovito okolico in se zazre proti jugu in jugovzhodu ga v daljavi pozdravi čudovita krajina tisočerih gričev in razigranih slemen. Gre za Haloze, živahno razčlenjen svet močno razgibanih nizkih in nepreglednih goric panonske Slovenije. Ko popotnih hodi po haloških grapah in slemenih med vinogradi se mu pogledi po slikoviti krajini za vedno vtisnejo v spomin. Haloze namreč s svojimi kontrasti popotnika enostavno začarajo, da jih nikoli ne pozabi. Popotniku ponujajo vrsto lepot in doživetij, pri čemer potepanje s kolesom gotovo sodi med posebna doživetja. Le redko kje lahko popotnik izbira med tako številnimi potmi s čudovito panoramo, vzponi in spusti. Ob vsem tem so Haloze tudi dežela izjemnih znamenitosti kulturne dediščine ter vrhunskih vin in kulinaričnih posebnosti.
Med prav posebne znamenitosti kulturne dediščine zagotovo sodi Vukova domačija, ki stoji pravokotno v pobočje, tik ob cesti v Dobrini, razloženem naselju pred Žetalami, v jugozahodnem delu Haloz. Gre za manjšo domačijo, ki so bile v preteklosti tako značilne za Haloze in torej za redek dokument svojega časa in izjemen prikaz načina bivanja in življenja v Halozah pred več kot 100 leti. Povsem obnovljena stara lesena hiška je sicer majhna tudi za haloške razmere, vendar slikovita, lepa in arhitekturno dovršena t.i. cimprača z dvokapno čopasto slamnato streho. V zgornjem cimpranem delu so bivalni prostori narejeni iz grobo obtesanih brun, del pri kurišču pa je zidan. Ometana je z ilovico in pobeljena z apnom. V kletnem delu je iz kamna zidana vinska klet ter ometana z apneno malto. Stavbo obdaja lesen gank (gànk gánka m (ȁ á) etn. lesen pokrit hodnik nahiši: gorenjska hiša z gankom / nižje pog. balkon, hodnik: gledati z ganka po dolini; visok gank), pod njim pa stoji lesena preša.
O prvih lastnikih Vukove domačije ni točnih podatkov, po pričevanjih domačinov pa naj bi jo leta 1861 postavil odvetnik iz Maribora ali Ptuja, kot svojo počitniško hiško. Po starih zapisih je znano, da je bila v letih od 1887 do 1904 v lasti družine iz Ptuja. Tega leta jo je kupila družina Horvatovih, da bi tako poskrbeli za dediščino, ti pa so danes neposredni sosedje te hiške. Zadnja lastnica je bila Antonija (Tončka) Horvat, ki je ob nesreči postala vdova in izgubila tudi svojega edinega sina. Kot vdova se je poročila z Leopoldom (Poldetom) Vukom, po katerem je hiška tudi dobila ime. Bil je invalid, ki se je preživljal z izdelovanjem lesenega kmečkega orodja (vile, grablje …). Po smrti žene Tončke se zaradi invalidnosti ni mogel sam oskrbeti, zato mu občina ponudila bivanje v domu za ostarele, v zameno pa dobila hiško z nekaj malega zemlje.
Vukovo domačija, ki je bila pred obnovo v razpadajočem stanju, je bilo treba temeljito sanirati zato je Občina Žetale leta 2006 takoj začela najnujnejša obnovitvena dela. Najprej je bila obnovljena slamnata streha, dela pa so se nadaljevala tudi v letu 2007 s sanacijo lesenega in kamnitega ostenja ter ilovnatih in apnenih ometov, obnovo ganka in stavbnega pohištva ter sanacijo notranjščine. Po odstranitvi ometov iz lesenega ostenja so rekonstruirali prvotna okna, pri sanaciji kamnitega kletnega ostenja pa sta bili odkriti in prezentirani dve kletni lini. Obnovljeno je bilo staro kurišče, na podlagi najdenih koščkov starih pečnic pa so rekonstruirali tudi originalno krušno peč.
Za ogled izjemne stare haloške hiše je potrebno parkirati kakšnih sto metrov prej pri baru Dobrinček in se do nje odpraviti peš v smeri proti Žetalam. V njej je danes muzej v malem z bogato opremljeno notranjo opremo. Ob vstopu v bivalni del hiše oz. v vežo (lojpa) popotnik lahko zasledi originalno staro ognjišče ter zraven žrmlje in sklednike s posodo. Iz veže vodijo stopnice na podstrešje, desno pa je velika soba (velika hiša) z originalno krušno pečjo, klopmi in stoli, posteljo, šivalnim strojem, omaro in najstarejšim muzejskim predmetom – bogovim kotom. Na mizi so razstavljeni še jedilni pribor in Sveto pismo, na krušni peči pa še nekatere izmed posod za kuho in petrolejka. Malih šest skoraj kvadratnih okenc daje primerno svetlobo in varuje pred zimskim mrazom. V kleti je kot že rečeno zidana vinska klet v kateri je možna degustacija vin, ob hiši pa sta brajda in haloški vrt z zdravilnimi zelišči, dišavnicami in tipičnimi cveticami. Na vzhodni strani Vukove domačije, pravokotno nanjo, stoji prav tako obnovljeno gospodarsko leseno poslopje krito z dvokapno slamnato streho, ki so jo obnovili na podlagi temeljev in ostankov lesenega ostenja ter strešne konstrukcije.
Občina Žetale
Žetale 4, 2287 Žetale
nalaganje map - prosimo počakajte ...
Viri
- Foto: Črtomir Rosić
- https://td-zetale.net/vukova-domacija-2/
- https://www.zetale.si/novica/190184
- https://www.kam.si/vukova_domacija/
- http://www.eheritage.si/cont/Digital.aspx?ID=VSC_043_031_IZCMLRHKGSDGIBODEFHMREBLMZHVCT
- http://www.omnia.ie/index.php?navigation_function=3&europeana_query=Jelka+Skalicky
- Zavratnik Verinika, V vsaki pori našega ţivljenja – Muzejske zbirke v Halozah, Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelke za etnologijo in kulturno antropologijo, 2011
- Varstvo spomenikov, 43 – poročila, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, str. 43, Ljubljana 2007
- Varstvo spomenikov, 44 – poročila, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, str. 44, Ljubljana 2008
- Varstvo spomenikov, 46 – poročila, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, str. 51, Ljubljana 2010