Na področju Ptuja, predvsem na Ptujskem in Dravskem polju ter Halozah in Slovenskih goricah se je ohranila vrsta pustnih in drugih zanimivih prastarih običajev. Seveda je v to ljudsko izročilo vključene tudi cela vrsta pustnih likov in mask, ki po vaseh ljudem želijo obilno letino na polju, plodnost ter zdravje. Te so včasih nastopale le v domačih vaseh, posebej v pustnem času, ki so ga na podeželju imenovali fašenk. Šemljence so imenovali maškare oz. maškore ali pa fašenki in so spadale v staro podeželsko šemsko izročilo, ki se je prenašalo iz roda v rod. Pisni in ustni viri od srede 19. stoletja pričajo, da so se na podeželju praviloma šemili fantje in moški, in sicer prav na pustni torek, manj pa v ponedeljek in le poredkoma v nedeljo. Za prepoznavnost omenjenih mask je v veliki meri poskrbel folklorizem že pred drugo svetovno vojno. Takšnemu folklorizmu je botroval tudi Franc Marolt, ki je skupaj s Franjom Žižkom leta 1939 v Mariboru organiziral ˝Festival narodnih običajev˝. V drugi polovici 20. stoletja so se začeli šemiti tudi v soboto in nedeljo v 60-ih letih pa so pričele tradicionalne maske tudi množično nastopati v mestu. Prelomnica je bila seveda prvo Kurentovanje leta 1959, kjer so pričele tradicionalne maske nastopati v pustnih sprevodih skozi staro mestno jedro najstarejšega slovenskega mesta. Poseben lik, ki se pojavlja v pustnem času in je značilen predvsem za Slovenske gorice, Ptujsko polje in tudi Dravsko polje so orači. Nasploh je na teh področjih pustno oranje priljubljena šega, v kateri sta skriti že pozabljeni obredni dejanji. Gre za oranje obrambnega magičnega kroga okoli vasi, s katerim so naselje zavarovali pred zlimi vplivi in svečano zaoranje prve brazde ob začetku poljskih del. Tako je vera, da orači prinašajo srečo in dobro letino bolj ali manj še živa. Ta šega je sicer znana tudi v drugih krajih Slovenije, kjer poznajo obdelovanje zemlje z oranjem, a je na Ptujskem še najbolj izrazita.
Orači iz Malega Okiča v Halozah
Prava posebnost so skupina oračev na Ptujskem, ki jo sestavljajo pokač (tudi pokar), pobirač (tudi košar), dva ali trije pari konjačev, plužar in nekaj korantov, ki na kmečkem dvorišču zaorjejo simbolično brazdo in posejejo seme za debelo repo, dobro letino na polju. Pri tem vsak član opravlja določeno nalogo. Tako pokač s pokanjem oznanja prihod skupine, konjiči vlečejo plug, koran (kurent) pa pluži. Spremljevalni koranti skačejo in zganjajo hrup z zvonci, pobirač pa poseje seme in pobere darove za opravljeno delo, ki jih namenijo domači. Kot že rečeno, orači kot celota prinašajo ljudem nekaj dobrega, pri tem pa ima prav posebno vlogo korant. Ta ima namreč v skupini oračev dvojno vlogo, saj lahko samo on tudi kaznuje. Kadar so orači pri hiši dobrodošli, opravijo svoj obred v skupno zadovoljstvo in veselje, če pa jih domači zavrnejo, jih kaznujejo tako, da se korant povalja po dvorišču in domačiji napove nesrečo v prihajajočem letu.
Orači iz Lancove vasi
Skupine oračev so si na Ptujskem dokaj podobne tako po številu in vlogah sodelujočih likov, kakor po zunanjem videzu, pri tem pa je prav zanimiva oprava vsake maske posebej. Tako je moč ponekod v Slovenskih goricah zaslediti le en ali dva para konjačev, plužarja, košarja in pokača (Bučkovci, Sv. Jurij ob Ščavnici, Cerkvenjak, Vitomarci). Ponekod so zraven še baba s košem in pobirač (mastnak), ki je med obhodom od domačih pobiral darove. Imenitnejše skupine imajo s seboj tudi harmonikarja, ki domačim z glasba naznanja prihod oračev. Za Vitomarce je npr. značilno, da zraven oračev hodi tudi svatovski par. Najlepše so našemljeni konjači, ki so oblečeni v belo dolgo srajco, ki ponavadi sega do kolen. Ponekod imajo oblečena tudi ženska bela krila. Na glavi imajo visoke stožčaste kape iz papirja, okrašene z barvastimi papirnatimi trakovi, ki so jim zakrivali obraz. Okrog vratu si ogrnejo rdečo svileno ruto, ki si jo ponavadi hranijo prav za ta dan. Plužar ponekod ni posebej našemljen, temveč si obleče le stara raztrgana oblačila. Košar je navadno vodja skupine, ki se navadno našemi z naličjem in velikim klobukom, okrašenim s trakovi. Ponekod v rokah nosi palico z nasajeno debelo repo, ki bi naj bila vzorec (mušter) za repo, ki jo bodo posejali. Pokač ima na dolgi palici tudi do tri metre dolgo vrv, ki močno poči, kadar pokač zavihti bič. Med obredom ko pokač večkrat močno poči z bičem se konjači podajo v dir in pred domačimi simbolično zaorjejo (zarežejo brazdo). Plužar, ki je po običaju največji burkaš, pri tem od utrujenosti nekajkrat pade, nazadnje pa ukroti konjače in poseje seme za debelo repo. V krajih Slovenskih goric bliže Ptuja (Destrnik, Grajena, Rogoznica, Podvinci) je že čutiti vpliv Ptujskega polja, saj ima skupina oračev s seboj tudi enega ali več kurentov.
Orači iz Podvincev
Prav tako kažejo v svojih šemskih navadah očitno zvezo s Ptujskim poljem tudi Haloze, kjer pa so kraji bolj oddaljeni od Ptuja skromnejši. Tudi v Halozah namreč skupino oračev spremlja kurent, ponekod pa jih spremlja še Pepelnica, ki v cekarju nosi pepel in simbolično seje ˝repno˝. Včasih je prisotna tudi Ciganica s košaro, ki za njimi od domačih pobira darove. Orači v Halozah navadno na dvorišču domačije plešejo in ukajo ter zorjejo brazdo, kurent pa s svojo palico (ježevko) zariše velik krog, ki simbolično pomeni kako debela bi naj bila repa. V Halozah so plužarji, ponekod oblečeni v kožuh, ki jim sega do stopal, drugače od slovenje-goriških pa so oblečeni tudi konjači (konji). Ti so večinoma oblečeni v belo srajco in temne hlače ter telovnik, okoli vratu pa si zavežejo rdečo ruto. Na glavi imajo kape iz lepenke, oblepljene z rdečim papirjem in okrašene z raznobarvnimi papirnatimi trakovi in šopkom suhih rož. Z oraču hodi tudi pokač, ki si namaže obraz in si preko pasu obleče moder predpasnik. Nekoliko imenitnejši so orači s Podlehnika, kjer imajo konjači (kojiči) na glavi ˝čako˝ ovito z umetnimi rožami, zimzelenom in pisanimi trakovi. Oblečeko se v belo srajco s kravato, okoli vratu si zavežejo ruto, imajo črne hlače in bel predpasnik. Obuti so v škornje, za katere si zataknejo zastavo ali pa si zastavo pripnejo na rokav. Sejavec in pokar imata na sebi klobuk z umetnimi rožami, na suknjič pa si pripneta šopek in trak. Vsi v skupini si namažejo obraz, govorijo pa normalno. Plug, ki ga upravlja eden od kurentov ko drugi skačejo naokoli, si okrasijo z bršljanom, umetnimi rožami, raznobarvnimi trakovi in zvonci.
Orači iz Podlehnika
Zopet nekoliko drugačni od haloških so orači z Ptujskega polja in Dravskega polja, ki pa so si med seboj precej podobni. Tako so konjači (konji) večinoma oblečeni v bele srajce in telovnik ter temne hlače s škornji. Pod telovnikom imajo pisano ruto poveznjeno preko ramen, okrog pasu pa moder predpasnik. V Markovcih ima vsak konjič preko klobuka poveznjeno dodatno pisano ruto s franžami, ki jim zakriva obraz. vlečejo lesen plug, ki je okrašen s smrečico in raznobarvnimi papirnatimi trakovi. Vlogo plužarja opravlja kurent, ki mu sledijo pokač, ki je podobno oblečen kot konjači, ter pobirač. Nadvse zanimivi so orači iz Lancove vasi, skupino pa sestavlja šest konjičev (kojičev), plužar, pobirač (jajčarca), pokač (pokar) in rogati koranti. Konjiči so oblečeni v temne hlače, telovnike, belo srajco in usnjene škornje. Prek ramen si prevežejo v trikot zloženi pisani ruti, po dve ruti pa imajo ogrnjeni preko pasu. najznačilnejši del njihove opreme so edinstvene visoke polkrožne kape (čake), ki so bogato okrašene z raznobarvnimi umetnimi rožami in zelenjem. Spredaj in zadaj imajo pritrjene raznobarvne svilene trakove, na vrhu pa šop ptičjih peres. Rože so nekoč fantje zbirali po vaških gostijah. Konjiči vlečejo lesen plug, ki je okrašen s smreko, zelenjem in pisanimi trakovi, na plugu pa je pritrjena vrteča plošča z lutkama plešočega para (ženin in nevesta). V skupini sta še eden ali dva pokača, ki sta oblečena kot konjiči, le da imata okrog pasu moder predpasnik in okrašen klobuk. Zanimiv je tudi pobirač, ki je v babo oblečen fant, s seboj pa ima grablje in košaro plev za seme. Skupino varujejo rogati koranti, od katerih ima eden vlogo plužarja.
Nasploh je zaradi raznih okoliščin na Ptujskem nekakšno klasično šemsko ozemlje Slovenije, ki slovi po zanimivih pustnih običajih in slovitih maskah, med katerimi imajo zraven koranta prav posebno mesto prav skupine oračev. Te lahko na Ptujskem občudujete le v času pusta in pri tem spoznavate prav posebno ljudsko izročilo, ki se prenaša iz roda v rod.
Viri
- Kuret Niko, Maske slovenskih pokrajin,Cankarjeva založba, Ljubljana 1984
- Makarovič Marija, Dediščina Lancove vasi in okolice, ZRS Bistra Ptuj, Lancova vas: Folklorno društvo, ptuj 2003
- Etnografsko društvo Korant Markovci, Naš Fašenk … Fašenk v Markovich, Publikacija izdana ob 20. fašenku v Markovcih, Markovci 2011
- Brence Andrej, Tradicionalne pustne maske na ptujskem območju, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, Ptuj 2011