Potica je slovensko, pretežno praznično pecivo (pogača) iz razvaljanega kvašenega testa, namazanega z različnimi nadevi in zvitega v zvitek. Med najbolj značilnimi poticami se na Ptujskem omenja orehova potica, ki se peče kot podolgovata štruca v štirioglatem modelu ali obročasto zavita v potičniku (okroglem modelu z gladkim ali rebrastim obodom z luknjo v sredini. Omenjeni pekač za peko potice ali potičnik, s sredinskim prirezanim stožcem, sodi v zgodnje 19. stoletje in je posledica vplivov pekačev za šarklje iz nemških dežel. Orehovo potico že dolgo časa poznajo skoraj povsod po svetu, kamor so jo zanesli slovenski izseljenci, mnogi pa jo označujejo tudi kot ˝ambasadorko Slovenije˝.
Nadvse zanimiva je omemba potice v pisnih virih, kjer o izvoru in razvoju potice ne govorijo le poimenovanja, ampak tudi konkretne navedbe. Če gre pri Trubarju le za prve navedbe besede povitica v pomenu potica oz. neke vrste pogača iz zvitega testa, je veliko podrobnejše navedbe ohranil Janez Vajkard Valvasor (1641 – 1693) v drugem zvezku, v šesti in sedmi knjigi Slave vojvodine Kranjske, kjer navaja podrobnosti v zvezi s kolačem, potico, presnecem, pogačo in poprtnikom. Iz opisa potice je razvidno, da so jo nadevali z orehi in/ali medom, ponekod tudi s skuto. Ker navaja, da je “podobna hlebcu kruha”, lahko sklepamo, da še niso uporabljali lončenih ali kovinskih pekačev potičnikov s tulcem v sredini. Razlikovanje med kolačem in potico je tehnološko, predvsem pa tudi glede na praznik. Kolač predvsem označuje velikonočno, potica pa božično praznovanje.
Sestavine za kvašeno testo
- 1 kg moke (1/2 mehke in 1/2 ostre)
- 3-5 dag kvasa
- 2 žlici sladkorja
- 3-4 rumenjaki
- 1 žlička soli
- 2 žlici masti
- 2 žlici domačega žganja (slivovka)
- 3 dcl mlačnega mleka oz. po potrebi
Sestavine za nadev
- 60-70 dag orehov
- 20 dag medu
- 5 dag sladkorja
- 1-2 dcl mlačnega mleka
- 1 jajce
- cimet
- 2 žlici domačega žganja (slivovka)
Priprava
Kadar delamo kvašeno testo, delamo na toplem in tudi vse priprave, ki jih pri tem uporabljamo, naj bodo nekaj časa na toplem. Kvas pripravimo posebej v skodelici z žličko sladkorja in z nekaj žlicami mlačnega mleka in pustimo da prične vzhajati. Če je kvas svež in dober bo pričel vzhajati že po nekaj minutah. Presejano moko pogrejemo, na sredini naredimo vdolbino in vanjo dodamo vzhajajoč kvas in pustimo vzhajati. Ob robu sklede naredimo jamico in vanjo stresemo ščepec soli in prelijemo z žličko mlačnega mleka. Bolje je namreč, da kvas in sol v začetku vzhajanja ne prideta skupaj.
Rumenjake, maščobo in ostali sladkor z nekaj žlicami mleka stepemo ter ogrejemo na približno 50 °C, da se vse lepo spoji. Rumenjake v nadaljevanju ohladimo na 35 °C, dodamo vzhajanemu kvasu ter zamesimo testo. Če je tekočine premalo prilijemo še preostanek mlačne mleka oziroma po potrebi. Testo s kuhalnico dobro stepamo, da se loči od kuhalnice in sklede ter pustimo vzhajati na toplem. Ko je napol vzhajano, ga še enkrat premešamo in spet pustimo vzhajati. Vzhajanje naj traja kakšni dve uri, tako pripravljeno testo pa uporabimo tudi za buhteljne, kvašene flancate, navadne krofe štruklje in ocvrte miške.
Nadev pripravimo iz orehov, ki jih že dan prej preberemo in jih v mlačni pečici malo posušimo in popečemo, s tem pa izgubijo svoj žarek okus. Orehe drobno zmeljemo na strojček, v kozici pa zavremo skodelico mleka in ga sladkamo. V nadaljevanju mleku dosipamo mlete orehe in med ter ostale sestavine, na koncu pa po želji še jajce. Vse skupaj zmešamo v srednje gost in mazav nadev.
Vzhajano testo zvrnemo na pomokano testo, ga z roko potapljamo, razvaljamo za mezinec debelo, namažemo z mlačnim nadevom, tesno zvijemo in preložimo v dobro omaščen model. Pustimo še nekaj časa vzhajati, vendar ne sme prekipeti, saj se nekoliko dvigne še v pečici. Pred peko potico premažemo s stepenim jajcem in jo v ogreti pečici pečemo kakšno uro. Ko je potica pečena jo vsaj 15 minut ohlajamo kar v modelu, nato rahlo zvrnemo na desko in jo po želji potresemo s sladkorjem.
Enako pripravimo tudi orehovo potico z rozinami, le da po razmazanem nadevu potresemo pest prebranih, opranih in na krpi osušenih rozin.
Vir
- Metličar Mojca v sodelovanju z društvi kmetic, podeželskih žena, deklet in gospodinj, Bogastvo okusov podeželja, društvo Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah, Ptuj 201
- Foto: Boris Farič
- http://www.las-bogastvopodezelja.si
- http://www.slovenia.info/?recepti=8321&lng=1
- http://www.potice.si/