Vinorodni okoliš Haloze (1502 ha) je eden od sedmih vinorodnih okolišev 9.813 hektarov obsegajoče slovenske vinorodne dežele Podravje. Ime Haloze se prvič omenja v 15. stoletju kot Chalas in Kalosen. Nekateri slavisti iščejo izvor imena v latinski besedi Colles kar pomeni vinorodne gorice, drugi iščejo izvor v staroslovanski besedi halonga, ki pomeni kraj, prepleten z griči. Glede na to, da so Haloze prepletene z griči in obenem z vinorodnimi goricam, sta oba izvora povsem primerna. Haloze so že pred 400 let pred našim štetjem poseljevali Kelti, ki so tu zasnovali vinogradništvo.
Vino jim je dalo poguma in moči za nadaljnja osvajanja. Širjenje vinogradov v novo osvojenih rimskih pokrajinah so pospeševali rimski priseljenci in vojni veterani. Posebej to velja za rimsko Petovio (današnji Ptuj). Tudi krščanstvo je imelo brez dvoma velik vpliv na razvoj vinogradništva zaradi uporabe vina bogoslužju. Slovenska plemena, ki so se naselila v teh krajih, so od staroselcev prevzela tudi način gojenja trte. Na tem območju so predvsem gojene bele vinske sorte. Večina vin, ki jih pridelajo v Halozah, je pridelana in shranjena na Ptuju, najpomembnejši je Laški rizling (suho vino), sicer pa še beli pinot, šipon, renski rizling, sauvignon, dišeči traminec in rizvanec. Od rdečih sort vinogradniki gojijo predvsem modri burgundec.
Za mnoge so Haloze najlepše ravno jeseni ko dozori trta, narava pa se poigra s čudovitimi barvnimi odtenki.