Najstarejše mesto na Slovenskem že od nekdaj slovi po odlični raznovrstni kulinariki ter predvsem po odličnih vinih. Mesto ima za seboj že sedem stoletij tradicije pridelovanja in negovanja vin v svojih kleteh. Vinsko trto so začeli gojiti že Kelti in Iliri, tradicijo pa so kasneje nadaljevali še Rimljani in Slovani, ki so se zlili s staroselci in se od njih naučili obdelovati vinsko trto ter osvojili vinogradniško tehnologijo. Razcvet vinogradništva se je nadaljeval v fevdalizmu, za pridobivanje vina pa se je v srednjem veku zanimala predvsem cerkev. Na Ptuju lahko govorimo o začetkih ptujskih vinskih kleti z ustanovitvijo minoritskega samostana v letu 1239, kjer je še danes najstarejša ohranjena vinska klet na Ptuju. Vinogradniki so torej bili predvsem v lasti posvetne in cerkvene gospode, v stoletjih, ki so sledila, pa so se cerkvi poleg ptujskega plemstva v vinski trgovini pridružili še številni meščani.
V zvezi z vinogradništvom je zanimiv dokument o ptujskem gradu oziroma o salzburškem fevdu v Ptuju o katerem leta 1433 pišeta ptujska graščaka Hartnid in Friderik, v njem pa omenjata grad, grajski stolp, grajske gorice ter 12 stražarskih posesti okoli nje. Na osnovi tega lahko sklepamo, da je grajska vinska klet v severnem grajskem traktu vsaj iz omenjenega obdobja. Danes je v skrivnostno grajsko vinsko klet vhod po strmih stopnicah, v njej pa je na ogled stalna razstava o vinogradništvu in sodom velikanom s prostornino kar 40.410 litrov. Leta 2011 je nekdanja zgradba Kmetijskega kombinata Ptuj dobila novo namembnost, saj je postala nov dom za ptujsko muzejsko arheologijo. Iz vinske kleti so odstranili 45 lesenih sodov, ostal pa je le prej omenjeni sod velikan.
Zaradi njegove izjemne velikosti in teže ga ni bilo moč odpeljati, zato je obstajala nevarnost njegove rušitve. Po tehtnem premisleku je direktor ptujskega muzeja Aleš Arih sprejel ponudbo ptujskega enologa Bojana Kobala, da muzej prevzame sod in ga reši propada. Sodarja, ki sta delala v ptujski vinski kleti in sta sod dobro poznala, sta namreč zagotovila, da je sod možno razstaviti in ponovno sestaviti. Projekt, ki so ga poimenovali kar ˝sod velikan˝, je bil zahtevna naloga. Najti usposobljeno ekipo, ki bo strokovno in varno razstavila sod, ga prepeljala na grajski hrib, spravila v grajsko vinsko klet in nato na novo sestavila, ni bila lahka naloga. To je uspelo ekipi Mizarstva Uroš Kokol iz Grajene pri Ptuju. Po 17 dnevih napornega dela so projekt oziroma preselitev zaključili in tako rešili še en dragocen etnološki eksponat. Ta je sedaj v ponos ptujskemu muzeju, Ptuju, predvsem pa vinogradnikom in vinarjem. Vinski sod velikan z že omenjenimi 40.410 litri so sestavili v vinski kleti Kmetijskega kombinata Ptuj leta 1975, izdelavo soda pa so zaupali priznanemu sodarju Štefanu Maučecu iz Gančanov v Prekmurju.
Za njegovo izdelavo so porabili 12,5 m3 izdelanih dog, debeline 13 cm, za te pa je bilo porabljenih 46 hrastovih hlodov debeline 60 cm. Za izdelavo legnarjev (gantnarjev) je bilo potrebnih 4 m3 hrastovega lesa, za kovanje obročev pa 1.500 kg železa tako da prazen soda tehta dobrih 10 ton. Cena njegove izdelave leta 1975 je znašala 23 milijonov dinarjev, sod pa je bil v uporabi vse do leta 2008. Sama grajska vinska klet je torej nadvse zanimiva in zraven omenjenega soda velikana je v njej najti mnogo starega vinogradniškega orodja, med katerimi je tudi stara preša. Vsako leto je v grajski vinski kleti tudi ocenjevanje vin okoliških vinogradnikov in zmagovalna romajo v posebno vitrino z vini oziroma med stalno zbirko nagrajen vin. Torej še en razlog več za obisk.
Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož
Ptujski grad
Na Gradu 1, 2250 Ptuj, Slovenija
T: +386 2 748 03 60
E: ptujski.grad@pmpo.si
W: http://pmpo.si/
nalaganje map - prosimo počakajte ...
Viri:
- Foto: Črtomir Rosić
- Brošura: Muzejske zbirke v ptujskem gradu, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, 2012
- Brence A, Šamperl Purg K., Ptuj z okolico, Kulturna skupnost Ptuj, 1988