Območje mesta Ptuja je tako bogato po svoji kulturnozgodovinskih spomenikih že od davne preteklosti (po arheoloških najdbah sodeč od poznega neolotika, to je okrog 1800 pr. n. št.) do današnjih dni, da mesto upravičeno nosi ime ˝mesto – muzej˝. Kot najstarejše dokumentirano mesto v Sloveniji izredno bogata zgodovina uvršča med bisere starih mest, ki leži v slikoviti pokrajini med Slovenskimi goricami in Halozami ter Dravskim in Ptujskem poljem. Ravno zaradi izredno bogate zgodovine se uvršča med bisere starih evropskih mest, tako starih mest kot je Ptuj pa v Evropi ni veliko. Številni so obiskovalci. ki organizirano, v skupinah ali posamično prihajajo na Ptuj občudovat kulturno preteklost. V tem sestavku po našem izboru opisujemo Top 5 znamenitosti mesta Ptuj, ki izstopajo po svoji pomembnosti in neprecenljivi vrednosti.
1. Ptujski grad
Srednjeveški Ptuj pozdravlja popotnika že od daleč, saj se je mogočna utrdba z mnogimi stavbami zleknila vrh grajskega griča, v njeno varno zavetje pa so se stisnile mestne hiše. Mogočna grajska utrdba Ptujskega gradu s svojo lego na griču nad levim bregom Drave oziroma na zadnjem obronku Slovenskih goric, ki se razteza skoraj do Drave, je vselej imela pomembno vlogo. Stoletja dolgo je mogočna utrdba namreč varovala naselbino pod seboj, danes pa privlači s svojo slikovitostjo. Njegova lega na griču nad starim mestnim jedrom Ptuja, s katerega se vije prekrasen pogled na staro mestno jedro najstarejšega slovenskega mesta, Ptujsko jezero, Haloze, Donačko goro, Boč in Pohorje je nadvse pompozna. Najstarejši arhivski vir, ki pripoveduje o ptujskem gradu, je zapis kronista, salzburškega nadškofa Konrada I., ki piše, da je dal nadškof grad pozidati na mestu starega, že davno porušenega gradu.
Ptujski grad je danes urejen kot muzej, s katerim upravlja Pokrajinski muzej Ptuj Ormož, ki vodstvo po čudovitih sobanah in stalnih ter občasnih zbirkah prilagodijo starosti in željam obiskovalcev. Zbirke na ptujskem gradu so med najbolj obiskanimi v Sloveniji. V spodnjem dvorišču v nekdanji konjušnici (dostop na dvorišče je skozi Karlova portala) je postavljena zbirka pustnih mask. Oglej si podrobnosti …
2. Slovenski trg
Med najbolj zanimive ptujske trge starega mestnega jedra zagotovo sodi Slovenski trg, ki se je skozi zgodovino mesta oblikoval na nekoliko privzdignjenem prostoru. Dokazi o gradbeni dejavnosti na trgu segajo v antiko, do 12. stoletja pa je trg predstavljal zahodni zaključek mesta. Šele po tem se je naselbina začela širiti na nižji ravninski vzhodni del, ki ga je naplavila reka Drava. Danes prevladuje romantičen videz, ki so ga trgu nadeli italijanski gradbeniki v 16. stoletju, svoj pečat pa so trgu dodale še poznejše baročne dozidave. Vse omenjeno je razlog, da na njem s svojo razgibano figuro kraljuje kar nekaj znamenitosti kulturne dediščine mesta. Poleg že omenjenih mičnih meščanskih hiš na trikotnem, s kamnom tlakovanem trgu, pritegnejo obiskovalčevo pozornost predvsem zgodovinske stavbe in spomeniki. Tako kot grad tudi Mestni stolp z baročno čebulno streho kot najmogočnejša mestna arhitektura močno oblikuje mestno veduto najstarejšega slovenskega mesta. Če pogledamo na mesto z južne strani se ptujska veduta prikazuje okronana z mogočnim grajskim kompleksom, drugi najvidnejši poudarek pa mestni veduti daje visok in masiven stolp, simbol mestne veljave in moči.
Kot posebna znamenitost na Slovenskem trgu je tudi Orfejev spomenik, ki je zraven ptujske vedute že dolgo simbol najstarejšega slovenskega mesta. Veličasten marmorni nagrobnik iz 2. stoletja stoji pred Mestnim stolpom in je del prej omenjenega Povodnovega lapidarija. Skoraj 5 metrov visok in 1,82 metra širok spomenik, ki so ga postavili v spomin na mestnega župana Marka Avrelija Vera, je največji, kar jih je bilo odkritih v rimski provinci Zgornji Panoniji. Oglej si podrobnosti …
3. Vinska klet Ptuj
Najstarejše mesto na Slovenskem slovi že od nekdaj po zgodovinsko pogojeni in odlični raznovrstni kulinariki ter predvsem po odličnih vinih. Mesto ima za seboj že sedem stoletij tradicije pridelovanja in negovanja vin v svojih kleteh. Ugodna sestava tal in vremenski pogoji omogočajo v Halozah in Slovenskih goricah rast številnih žlahtnih sort vinske trte. Zraven obširnih posesti predvsem v Halozah, so bili minoriti tudi graditelji prvih večjih kleti in prav z ustanovitvijo minoritskega samostana v letu 1239, lahko tudi govorimo o začetkih ptujske vinske kleti. Vinska klet Ptuj, ki je danes v lasti skupine Perutnine Ptuj, velike uspehe. Stara klasična klet s stalno temperaturo in vlago nudi najboljše pogoje za zorenje vina, zelo bogata pa je ptujska vinska vinoteka izbranih letnikov.
Ptujska vinska klet se ponaša z najstarejšim letnikom v Sloveniji in širše oziroma z ˝Zlato trto˝ iz leta 1917, ki jo je že pred drugo svetovno vojno uskladiščil vinski trgovec Josef Ornig. Ob začetku druge svetovne vojne je dal klet zazidati in vinoteka je nepoškodovana pričakala osamosvojitev leta 1945. V vinskem arhivu lahko obiskovalec zasledi arhivska vina kot so Laški Rizling, Sauvignon, Traminec, Chardonnay in Renski Rizling izbor. Izbor vin v ptujski kleti je torej zelo bogat. Danes se ljubitelji in poznavalci navdušujejo z vinsko cvetico šipona, laškega rizlinga, belega borgundca, sauvignona, muškata otonela, rumenega muškata, renskega rizlinga in modre frankinje. Oglej si podrobnosti …
4. Minoritski samostan
Minoritski samostan na Ptuju je ena od najpomembnejših stavb starega mestnega jedra, ki na Minoritskem trgu proti zahodu zapira stari del mesta. Spodnji del trga zapira monolitno belo samostansko zidovje, na katero je z leve naslonjena prekrasna baročna cerkev sv. Petra in Pavla. V njenem pročelju nad vhodom, okrašenim s štirimi visokimi stebri v nišah na levi in desni strani stojita cerkvena zavetnika sv. Peter in Pavel. Začetki samostana, ki je najstarejši samostan Frančiškovih manjših bratov na slovenskih tleh po zgodovinskih virih segajo v leto 1239, ko bi ga naj ustanovili gospodje Ptujski. Takrat se je vanj naselil red manjših bratov konventualcev sv. Frančiška, navadno imenovan minoritski red. To dokazujejo tudi najdbe iz leta 1931, ko so prenavljali notranjost cerkve in so v ladji za stranskima oltarjema našli slabo ohranjeno fresko sv. Frančiška Asiškega iz druge polovice 13. stoletja. Iz tega časa je tudi kip gotske Marije, ki so ga imenovali »Ptujska minoritska Madona«.
Izrednega nacionalnega pomena je zagotovo tudi samostanska biblioteka, ki ima svoj prostor v jugozahodnem vogalu v II. nadstropju samostana. Nastanek knjižnice glede na knjižni fond sega v začetek 16. stoletja. V vogalno štukaturo so jo prenesli 1925. leta. Samostanska knjižnica hrani skoraj 5.000 knjig, večina iz 17. in 18. stoletja. Najdragocenejše delo je vsekakor Trubarjev Novi testament iz 1557, 1560 in 1561 leta. Zadnji privezek Pavlove poslanice Korinčanom in Galačanom je bil do pred nekaj leti, ko so v Jeruzalemu odkrili zadnji del iz 1577. leta, najpopolnejši znan primerek, po samem obsegu pa je to še danes. Oglej si podrobnosti …
5. III. Mitrej na Bregu
Med Halozami in Slovenskimi goricami se je skozi tisočletja vila starodavna jantarna pot med Severnim morjem, Padsko nižino in Mediteranom. Ob prehodu čez reko Dravo so nastala številna naselja, ob stičišču prometnic, ki so povezovale alpski, srednjeevropski in panonski svet v antičnem času, pa se je razvila tudi rimska Poetoviona. V tem času ko območje pride pod rimsko nadoblast se v Poetovioni naselila tudi legija VIII. Augusta, kasneje pa jo je po dekretu cesarja Klavdija zamenjala legija XIII. Gemina. Rimski pisci, začenši s Tacitom in njegovo Historiae, večkrat omenjajo Ptuj v zvezi z pomembnimi dogodki. Poetoviona je dosegla svoj največji razcvet v 2. in 3. stoletju, ko je postala veliko provincialno mesto s štirimi mestnimi četrtmi (poslovno svetiščna Vicus Fortune, stanovanjska, upravna in obrtniška) in pomembnimi upravnimi državnimi uradi; med njimi je bila tudi carinska uprava Portorium publicum Illyricum. Mesto naj bi v tem času imelo okoli 40 000 prebivalcev. Priseljenci so v Poetoviono prinesli tudi različne običaje, kulturo ter verovanja. Italsko prebivalstvo, romanizirani keltski staroselci, trgovci iz vzhodnih in zahodnih provinc, uradniki in sužnji z grško govorečega območja so ustvarili pisano etnično in versko podobo mesta.
Med pomembnimi verstvi se je v antični Poetovioni razvil mitraizem, s tem pa je Petoviona postala eno od njegovih večjih središč v rimskem cesarstvu. Mitraizem je mistična vera, ki ima korenine v daljni Sumeriji, temeljila pa je na cikličnem menjavanju življenja in smrti, na boju med dobrim in zlom ter na moči odrešenjske daritve. Ob podpori posameznih cesarjev so ga z bližnjega vzhoda po rimski državi razširili trgovci, vojaki in uradniki. Na Zgornjem Bregu je bilo v gosto pozidanega predela takratnega rimskega mesta, ki se je raztezal med Studenčnico in Mariborsko cesto vse do Spodnje Hajdine, postavljeno največje Mitrovo svetišče (III. mitrej). Pravnik in arheolog Viktor Skrabar (dolgoletni spomeniški konservator v Ptuju in okolici) in hrvaški arheolog dr. Mihovil Abramič iz Arheološkega inštituta na Dunaju sta ga odkrila 29. maja 1913. Omenjeno svetišče je v literaturi tudi najbolj opisano in ohranjeno pod zaščitno stavbo, ki jo je s prostovoljnimi prispevki že naslednje leto postavilo takratno Muzejsko društvo. Oglej si podrobnosti …
Viri
- Zbral in uredil: Črtomir Rosić, urednik portala
- Foto: Črtomir Rosić