Slovenski trg na Ptuju

Slovenski trg na Ptuju
Deli na:

Srednjeveški Ptuj pozdravlja popotnika že od daleč, saj se je mogočna utrdba z mnogimi stavbami zleknila vrh grajskega griča, v njeno varno zavetje pa so se stisnile mestne hiše. Te so v srednjeveškem delu mesta idilično vpete med ozke romantične ulice in trge. Med najbolj zanimive ptujske trge starega mestnega jedra zagotovo sodi Slovenski trg, ki se je skozi zgodovino mesta oblikoval na nekoliko privzdignjenem prostoru. Dokazi o gradbeni dejavnosti na trgu segajo v antiko, do 12. stoletja pa je trg predstavljal zahodni zaključek mesta. Šele po tem se je naselbina začela širiti na nižji ravninski vzhodni del, ki ga je naplavila reka Drava. Danes prevladuje romantičen videz, ki so ga trgu nadeli italijanski gradbeniki v 16. stoletju, svoj pečat pa so trgu dodale še poznejše baročne dozidave. Vse omenjeno je razlog, da na njem s svojo razgibano figuro kraljuje kar nekaj znamenitosti kulturne dediščine mesta. Poleg že omenjenih mičnih meščanskih hiš na trikotnem, s kamnom tlakovanem trgu, pritegnejo obiskovalčevo pozornost predvsem zgodovinske stavbe in spomeniki.

Slovenski trg na Ptuju

Tako kot grad tudi Mestni stolp z baročno čebulno streho kot najmogočnejša mestna arhitektura močno oblikuje mestno veduto najstarejšega slovenskega mesta. Če pogledamo na mesto z južne strani se ptujska veduta prikazuje okronana z mogočnim grajskim kompleksom, drugi najvidnejši poudarek pa mestni veduti daje visok in masiven stolp, simbol mestne veljave in moči. Pozidan je bil že v času gotike, posebej pa ga omenja mestni statut iz leta 1376. Leta 1556 je ptujska mestna oblast naročila italijanskemu gradbeniku Antoniu de Pivo, naj na mestu starega stolpa postavi novega. Prvotno se je stolp dvigal v višini pet etaž in je bil prekrit z dvokapno streho, po požaru leta 1705 pa so se meščani zaradi varnosti odločili, da ga znižajo za eno nadstropje in takrat je stolp dobil čebulasto streho. Ob pozornem pogledu boste lahko opazili, da ima stolp uro le na treh straneh in da je stran obrnjena proti gradu brez nje. V zvezi s tem obstaja nadvse zanimiva zgodba, da takratni grajski plemič grof Leslie ni želel prispevati denarja za uro, mestne oblasti pa so ga tako “kaznovale” in je na njegovi strani niso postavili. Stolp je zgrajen iz opeke, nadstropja pa so med seboj razdeljena s kamnitimi venci. Iz kamna so tudi nosilne lizene (navpični, pilastru podobni zidni pasovi, ki imajo delilno in podporno vlogo) in polkrožne odprtine, ki se povečujejo iz nadstropja v nadstropje. Do leta 1705 je bila v pritličju stolpa kapela Janeza Krstnika, v zahodno steno stolpa pa so vzidane tri parlerjanske maske iz začetka 15. stoletja in relief Križanja iz 14. stoletja. Mestni stolp je postal posebej znamenit leta 1830, ko je takrat ptujski zgodovinar in kurat Simon Povoden (1753 – 1841) v njegovo vznožje vzidal rimske spomenike, ki jih je našel na območju antične Poetovione. S tem je mestni stolp postal prvi muzej na prostem (lapidarij) na Slovenskem in nosi njegovo ime (Povodnov muzej).

Orfejev spomenik Orfejev spomenik

Kot posebna znamenitost na Slovenskem trgu je tudi Orfejev spomenik, ki je zraven ptujske vedute že dolgo simbol najstarejšega slovenskega mesta. Veličasten marmorni nagrobnik iz 2. stoletja stoji pred Mestnim stolpom in je del prej omenjenega Povodnovega lapidarija. Skoraj 5 metrov visok in 1,82 metra širok spomenik, ki so ga postavili v spomin na mestnega župana Marka Avrelija Vera, je največji, kar jih je bilo odkritih v rimski provinci Zgornji Panoniji. Po vsej verjetnosti stoji na mestu odkritja. Kamnoseki so v nagrobnik vklesali prizore mita o Orfeju, zato se ga je prijelo ime Orfejev spomenik. V srednjem veku je nagrobnik služil kot sramotilni kamen (pranger), na spodnji del pa so zabili železne obroče za vklenjene zločince, s katerima pa so poškodovali napis. Na zgodovinsko in umetniško vrednost stare nagrobne stele je začel opozarjati šele Simon Povoden. Nedaleč stran od rimljanskega nagrobnika in tik za mestnim stolpom je bila zgrajena lepa proštijska cerkev sv. Jurija na Ptuju, ki spada med najzanimivejše kulturne spomenike v Sloveniji. Ob njej je že v 1. stoletju vodila rimska lokalna cesta v dolino Grajene in dalje na vzhod. V neposredni bližini cerkve so arheologi leta 1937 odkrili ostanke starokrščanske bazilike iz 4. stoletja, kar dokazuje primestni značaj prej omenjene ceste in namembnost sedanjega cerkvenega prostora v pozni antiki. Dokazana zgodovina gradnje sedanje proštijske cerkve sega v 12. stoletje oziroma v čas vladavine pomembnega salzburškega nadškofa Konrada I. (1106-1147), ki je v razvijajoči sejemski naselbini po zgraditvi novega gradu, okoli leta 1125 postavil tudi novo cerkev. Ta je skozi stoletja bila deležna mnogih pozidav in dograjevanj.

Discover Ptuj | Slovenski trg na Ptuju 2

Kmalu po letu 1150 so tedaj že enoladijski cerkvi prizidali zahodno lopo in jo v prvi polovici 13. stoletja še povišali. Sredi 13. stoletja, ko je Ptuj doživljal svoj največji gradbeni vzpon, saj je v pol stoletja dobil vse svoje glavne kulturne spomenike (dominikanski in minoritski samostan, grad in mestno obzidje) je tudi cerkev zrasla v triladijsko baziliko. Kljub temu je nadaljnja gradnja zaradi sporov med salzburškimi škofi in Ptujskimi gospodi zastala. Manjkal ji je primeren vzhodni zaključek, ki bi jo gradbeno in prostorsko uravnovesil. Ureditev 30-letnega spora med salzburškimi škofi in njihovimi mogočnimi fevdniki Ptujskimi gospodi ter velik požar leta 1302 je spodbudil mesto k zadnjemu velikemu srednjeveškemu gradbenemu podvigu, k izgradnji prezbiterija. V omenjenem stoletju je nastala tudi ena od najdragocenejših umetnin v cerkvi, kip župnega patrona sv. Jurija, ki je sedaj nameščen v podkorju oz. takoj pri vhodu v cerkev. Cerkev je zaradi omenjenih dozidav nadškofijskega oratorija in povišane prednje ladje zvonik imela nad prezbiterijem, ta pa je na tem mestu stal do hudega požara v maju 1684, ko je pogorel skoraj celoten Ptuj. V omenjenem požaru ko je zgorel cerkveni zvonik je cerkev za pomoč pri izgradnji novega zaprosila mestno oblast, ta pa se je odločila, da namesto obnove oziroma izgradnje novega cerkvenega zvonika, cerkvi podari mestni stolp.

Proštijska cerkev Ptuj

V 17. in 18. stoletju so cerkev barokizirali, ji prizidali stranske kapele in vrh prezbiterija postavili že omenjeni stolpič. Cerkev leta 1863 postane proštijska (Prošt, lat. praepositus; predstojnik, je predstojnik kapitlja, tudi naslov za predstojnika pomembne župnije). Današnji videz ptujske proštijske cerkve je povsem gotski, njena arhitektura v obliki bazilike pa zavzema dominantno lego v starem mestne jedru Ptuja. Notranjost cerkve je ena od najlepših v Sloveniji, posebej pa je znamenit Laibov krilni oltar, ki ga je med leti 1447 in 1467 poslikal salzburški slikar Konrad Laib. Omenjeni oltar sodi (poleg kipov sv. Jurija in Pieta) med najdragocenejše umetnine v cerkvi in tudi na slovenskem. Je kombinacija beneškega poliptiha in severnega krilnega oltarja, poslikan v stilu pozne gotike. Kot najimenitnejši del oprave v prezbiteriju sodi tudi 40 kornih klopi iz leta 1446. Sedeži iz hrastovega lesa so okrašeni v gotskem stilu, poživljajo pa jih rastlinska ornamentika in živalske figure.

slovenski trg na ptuju

Med hišami je na trgu najuglednejši magistrat ali stara mestna hiša, ki je kot sedež mestne oblasti služila vse do prvih let 20. stoletja. Hiša je bil zgrajena v renesančnem slogu v 16. stoletju, njeni temelji pa so najverjetneje še starejši. Iz renesančne gradbene faze je na glavnem pročelju starega rotovža ohranjena bifora (okenska odprtina s stebričkom, ki jo deli na dva dela), ki jo predeljuje toskanski stebriček, vodi pa na balkon v osi stavbe. V vogalih nad loki bifore so dekorativne rozete (ornament z krožno obliko oz. radialno okrasno členitvijo). Pritličje je oblikovano rustikalno, vhodni portal s polkrožnim zaključkom pa ima nad lokom dva ščita z grbi. V 16. stoletju je bilo pročelje hiše pisano poslikano, stavba pa je ob koncu 17. in v 18. stoletju kar trikrat pogorela in so jo morali temeljito popravljati. Pri tem so žal prekrili renesančne slikarije, nadstropni del pročelja pa razčlenili s pilastri (element v klasični arhitekturi, ki ima le okrasno funkcijo ter deluje kot stenski slop ali navidezni steber). Kljub temu imajo okna razgibano oblikovana čela, pod okni pa so slepe arkade. Dvorišče je takšno, kakršno je izoblikovalo 16. stoletje, v nadstropjih pa ga obdajajo arkade s toskanskimi stebriči.

slovenski trg na ptuju

Na levi strani stare mestne hiše stoji Ljutomerska hiša, kjer danes domujejo prostori Turistično informativnega centra Ptuj (TIC). Gre za zanimivo renesančno stavbo iz 16. stoletja, ki je bila zgrajena po primorskih oz. italijanskih vzorih, vidimo pa lahko lepo arkadno lopo, ki se je edina ohranila v mestu. Kar malo nenavadno je, da na Ptuju srečamo povsem mediteransko oblikovano arkadno lopo, a nam postane povsem jasno z dejstvom, da so sredi 16. stoletja na Ptuju bili zaposleni italijanski gradbeniki. Ti so utrjevali mesto pred turškimi vpadi in vaščani so jih zaposlili tudi pri vrsti povsem drugih naročil. Kot v drugih štajerskih mestih so se tako tudi na Ptuju pri domačih graditeljih uveljavili italijanski vzori, saj so gradnjo ljutomerske hiše leta 1565 zaupali Georgu Wilenrainerju. V zgornjem delu pročelja je slika Marijinega kronanja iz srede 18. stoletja, zelo zanimiva pa je tudi dvoriščna stran stavbe, do katere pridemo z Grajske ulice. V drugem nadstropju je v steno hodnika vzidan epitaf (spominska plošča z napisom, lahko tudi nagrobni napis ali nagrobni spomenik) iz leta 1565. Ob križanem kleči družina Georga Wilenrainerja, v napisu pa je omenjeni gradbenik označen kot ptujski meščan.

slovenski trg na ptuju

Ob vzhodni stranici Slovenskega trga stoji ptujsko mestno gledališče. Leta 1786 so se začele prve prave gledališke sezone, čeprav so potujoče predstave nemških in laških gledaliških skupin prihajale v mesto že v začetku 18. stoletja. Leta 1786 je plemstvo zgradilo na prostoru današnjega gledališča “Städtisches Comödienhaus”, stavbo pa so v 18. in 19. stoletju večkrat dozidavali in preurejali. Temeljito obnovo doživi gledališče leta 1896, ko dunajski arhitekt Rudolf Klotz pročelje obogati z neorenesančnim portalom, na vrhu zatrepa pa je stal kip boginje Melpomene (muza tragedije v grški mitologiji. Običajno je predstavljena s tragično masko in koturnami, tradicionalnim obuvalom igralcev v stari Grčiji. Včasih drži v eni roki nož ali palico in v drugi masko). Prenovili so dohode v dvorano, poglobili orkestrsko jamo, po ložah obesili draperije in uredili ogrevanje s toplim zrakom. V gledališču so igrali v nemškem jeziku vse do leta 1918, gledališke družine pa so bile v času nemškega gledališča v mestu prisotne leto ali več, nato so odpotovale dalje. Prihajale so iz Maribora, Celja, Varaždina, kljub temu pa so zahtevnejši gledalci hodili na predstave v graško gledališče. Ob razpadu habsburške monarhije je ptujsko gledališče prevzela podružnica Mariborskega Dramatičnega društva. Z ustanovitvijo podružnice so bili narejeni prvi koraki od ljubiteljskega igranja k pravemu poklicnemu gledališču. Podružnica Mariborskega dramatičnega društva se je leta 1920 osamosvojila in preimenovala v Dramatično društvo. To so bili tudi temelji za kasnejši razvoj Žižkovega avantgardnega teatra (1938-1941). Frana Žižka je leta 1938 iz Maribora na Ptuj povabil Anton Ingolič, tajnik in dramaturg dramatičnega društva na Ptuju. Čeprav je imel mladi režiser v ansamblu le enega poklicnega igralca, Alberta Wilhelma, so bile Žižkove predstave med vodilnimi v Sloveniji. Takšno je ostalo gledališče vse do leta 1941, ko so ga Nemci med okupacijo močno osiromašili. Odstranili so lopo s stebri, kip Meplomene ter druge reliefe, s tem pa je gledališka hiša izgubila večji del svojega sijaja. Po 2. svetovni vojni se v gledališču nadaljujejo predstave z okrnjeno sestavo predvojnega ansambla, z leti pa se v njem menjujejo mnogi igralci in režiserji. Dne 31. avgusta 1955 s sklepom Sveta za prosveto in kulturo pri OLO Ptuj postane ptujsko gledališče poklicno, a se z odločbo Okrajnega ljudskega odbora Maribor 25. marca 1958 št. O6/1-1564-2 na osnovi Zakona o poklicnih gledališčih (Uradni list LRJ št. 23, z dne 5. 7. 1957, str. 352 ), ptujsko poklicno gledališče dokončno ukine. Igralci so se poslovili s Herbertovo komedijo ˝Vsakih sto let˝ v Gregorčevi režiji.

slovenski trg na ptuju

Zametek novega vala in profesionalizacije predstavlja vsakoletno “počitniško-gledališko” druženje Ptujčanov – študentov na ljubljanski AGRFT, zbranih v skupini Zato. Zato-jevci (Nenad Tokalić, Gregor Geč, Peter Srpčič, Tadej Toš, Vesna Tomsič, Franc Mlakar, Samo M. Strelec idr.) so najprej v mestnem parku Ljudski vrt uprizorili Mrožkovo igro Na odprtem morju(2001), nakar je skupina vse do profesionalizacije leta 1995 vsako poletje uprizorila eno predstavo. Prva uprizoritev novega gledališča je bila 26. februarja 1996 monodrama Wilhelma Reicha Govor malemu človeku, v izvedbi Vlada Novaka in režiji Sama M. Strelca. Od takrat naprej ima ptujsko gledališču redne abonmaje in gostujoče predstave. Ptujčani so ponoven razcvet svojega gledališča dobro sprejeli in kmalu se je pokazala potreba po preureditvi oz. prenovi. V naslednjih letih so sledili idejni projekti, obsežnejših gradbenih posegov in prenove pa je bilo ptujsko gledališče deležno obsežnejše v letih 2006 in 2007. Nasploh je sprehod po starem mestnem jedru Ptuja, predvsem pa Slovenski trg pravo potovanje skozi čas. Takoj ko začne sonce na široko širiti svoje tople žarke se z obiskovalci napolnijo zunanje terase lokalov ob Orfejevem spomeniku in naprej v Prešernovi ulici. Najlepše je čez vikend ob mirnih in sončnih poletnih jutrih, ko si človek lahko vzame čas ob dobri kavici samo zase ter opazuje igranje jutranjih žarkov in senc na bližnjih fasadah meščanskih hiš. Slovenski trg je čez leto priča tudi mnogim prireditvam in dogodkom, med katerimi so zagotovo najzanimivejši sejmi. Sejem kot način občasnega trgovanja, nam je znan že iz daljne preteklosti. Prav poseben je v tem pogledu zagotovo Ptuj, ki je dobil sejemske pravice že konec 9. stoletja, ponovno pa konec 10. stoletja. Ptujski letni sejmi so se prištevali k pomembnejšim, saj jim je pravico do trgovanja podelil sam vladar, poseben sejemski red pa je omogočal nemoteno trgovanje.

slovenski trg na ptuju

Ne glede na to, kakšna je bila njihova usoda skozi stoletja, še vedno potekajo ob določenih dnevih na ptujskih ulicah. Sejmi tako kot tradicionalna oblika občasnega kupčevanja predstavljajo glavno dediščino trgovanja in posebno obliko ljudske trgovine. Sejem je za Ptuj in okoliške kraje veljal za resnično prazničen dan. V mesto so se pripeljali kramarji od blizu in daleč ter razpostavili svoje stojnice na vsako stran trga. Na sejmu so se sklepale kupčije in ljudje so se pogajali o cenah. Ljudje so izdelke kupovali za vsakdanjo rabo, saj so jih rabili pri svojih opravilih. Dobre kupčije so navadno tudi dobro zalili. Rokodelci so delali pretežno za potrebe lokalnega prebivalstva in svojih izdelkov niso izvažali v tujino. Izjema so bili le mesarji, ki naj bi bili hkrati veletrgovci s klavno živino. Vsi ti so svoje izdelke prodajali na sejmih, ki so se odvijali skozi vse leto na Ptuju. Danes dajejo Ptuju še poseben pečat trije tradicionalni sejmi, med prvimi pa je Jurijev sejem, ki se odvija 23 aprila. Na omenjenem sejmu prodajalci na svojih stojnicah ponujajo najrazličnejše izdelke, organizira pa se tudi srednjeveška tržnica. Najstarejši sejem na Ptuju je Ožbaltov sejem, ki se odvija 5. avgusta, ta dan pa je tudi praznik Mestne občine Ptuj. Zadnji med tradicionalnimi sejmi na Ptuju je Katarinin sejem, ki se odvija 25. novembra, slovi pa po tem, da se takrat na Slovenskem trgu in seveda drugih ulicah Ptuja trguje z rabljenim blagom.

slovenski trg na ptuju

Med modernimi prireditvami je najbolj atraktivna tradicionalna in odlična prireditev TerasaFest, ki jo že nekaj let zapored organizira Klub ptujskih študentov (KPŠ). Mednarodni poletni glasbeni festival v zavetje Slovenskega trga ob toplih poletnih petkovih večerih privabi precej gledalcev, ki se prepustijo izredni in posebej romantični kulisi starega mestnega jedra, pokramljajo s prijatelji in starimi znanci ter se odpravijo na popotovanje v svet glasbe od rocka, klasike in jazza. Slovenski trg posebej zaživi tudi v času praznika Mestne občine Ptuj, ko se sicer na vseh mestnih trgih in v posameznih lokalih odvijajo razne prireditve in srečanja v sklopu Ptujske poletne noči. Nasploh se takrat na ptujskih ulicah in seveda tudi Slovenskem trgu dogajajo številni dogodki, obiskovalci pa lahko uživajo ob dobri glasbi, pestri gostinski ponudbi na stojnicah in lokalih in bogatem spremljevalnem programu. Sicer pa je vsa dogajanja težko opisati z besedami. Slovenski trg in Ptuj je potrebno enostavno doživeti. Vabljeni.

Slovenski trg

nalaganje map - prosimo počakajte ...

Slovenski trg 46.419969, 15.869976 Slovenski trg Ptuj Srednjeveški Ptuj pozdravlja popotnika že od daleč, saj se je mogočna utrdba z mnogimi stavbami zleknila vrh grajskega griča, v njeno varno zavetje pa so se stisnile mestne hiše. Te so v srednjeveškem delu mesta idilično vpete med ozke romantične ulice in trge. Med najbolj zanimive ptujske trge starega mestnega jedra zagotovo sodi Slovenski trg, ki se je skozi zgodovino mesta oblikoval na nekoliko privzdignjenem prostoru. Danes prevladuje romantičen videz, ki so ga trgu nadeli italijanski gradbeniki v 16. stoletju, svoj pečat pa so trgu dodale še poznejše baročne dozidave. Vse omenjeno je razlog, da na njem s svojo razgibano figuro kraljuje kar nekaj znamenitosti kulturne dediščine mesta. Poleg že omenjenih mičnih meščanskih hiš na trikotnem, s kamnom tlakovanem trgu, pritegnejo obiskovalčevo pozornost predvsem zgodovinske stavbe in spomeniki. Podrobnosti...

Viri:

Fotografija je zaščitena! Za dovoljenje kopiranja ali objave lahko zaprosite na info@discoverptuj.eu.