Na področju Ptuja, predvsem na Ptujskem in Dravskem polju ter Halozah in Slovenskih goricah se je ohranila vrsta pustnih in drugih zanimivih prastarih običajev. Seveda je v to ljudsko izročilo vključene tudi cela vrsta pustnih likov in mask. Med njimi je vsekakor najbolj znan korant, ki kot mogočen demonski lik v deželo vabi pomlad. Zelo zanimive so tudi druge maske, ki po vaseh ljudem želijo obilno letino na polju, plodnost ter zdravje. Za prepoznavnost omenjenih mask je v veliki meri poskrbel folklorizem že pred drugo svetovno vojno. Takšnemu folklorizmu je botroval tudi Franc Marolt, ki je skupaj z Franjom Žižkom leta 1939 v Mariboru organiziral ˝Festival narodnih običajev˝. Na omenjenem festivalu sta takrat že izumirajočega koranta in njegovo spremstvo postavila v ospredje in tako ohranila njegov lik. Franjo Žižek je takrat zapisal, da ˝korant izumira˝, ker ga preganja tedanja oblast, predvsem zaradi spopadov med skupinami korantov.
Po drugi svetovni vojni je na vaseh začelo šemljenje, po navedbah mnogih, iz različnih razlogov še dodatno izumirati. Kljub temu so določeni ljudje začutili željo po ohranitvi pustnih običajev, saj so se v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ob pustnih torkih mestne maske spontano združevale v sprevode, na čelu katerih je stopala godba. Leta 1959 je Drago Hasl s podporo somišljenikov predlagal ptujskemu zgodovinskemu društvu, da prevzame organizacijo in izvedbo prireditve, ki bi jo po najbolj znanem pustnem liku kurentu imenovali Ptujsko kurentovanje. Drago Hasl, je kot organizator kurentovanja do začetka 70-ih let bil prepričan, da bi z organizirano prireditvijo lahko preprečili naglo izumiranje pustnih šeg v okoliških vaseh, po drugi strani pa bi s takimi nastopi ustregli pustnega razpoloženja željnim gledalcem. Podal je tudi vsebino in nakazal smernice razvoja, po katerih bi kurentovanje preraslo v prireditev t. i. etnografskega značaja z edinstvenimi starimi pustnimi liki in šegami s ptujskega območja. V prihodnje bi se jim pridružile še druge slovenske tradicionalne maske in prireditev bi prerasla v festival mask. Predvideval je še, da bi se obseg prireditve razširil tudi z obhodom sodobnih karnevalskih mask.
Z močno željo po ohranitvi vsaj dela folklore oz. pustnih običajev, so na pustno soboto, 27. februarja 1960 na Ptuju priredili prvo kurentovanje s sprevodom tradicionalnih pustnih mask iz Markovec. Ob spremstvu domače godbe so na čelu sprevoda plesali kopjaši, sledili so jim orači, rusa, medved, vile, piceki in kurenti. Njihov nastop in šege so gledalcem razlagali preko zvočnikov. Prireditev je požela velik uspeh in vsesplošno zanimanje, kar je bilo organizatorjem v veliko spodbudo. V naslednje letih so se markovškim maskam pridružil orači iz Lancove vasi, ploharji iz Cirkovc in pustni pogrebci s Hajdine in druge karnevalske skupine. Leta 1962 je prireditev presegla lokalne okvire z udeležbo cerkljanskih laufarjev in borovega gostuvanja iz Predanovec v Prekmurju. Ptujsko kurentovanje je mednarodno razsežnost doseglo v naslednjih letih, ko so se domačim in drugim slovenskim tradicionalnim maskam pridružile še skupine iz Hrvaške, Srbije, Makedonije, Madžarske, Avstrije, Italije idr. Več deset tisoč gledalcev pa so privabili vsako leto tudi z duhovitim in bogatim karnevalskim delom.
Osrednji dogodek kurentovanja je postal sprevod tradicionalnih pustnih mask in karnevalskih skupin na pustno nedeljo. Vrsto let je bil sestavni del prireditve tudi samostojen nastop tradicionalnih pustnih skupin, ki je potekal v soboto ali v nedeljo pred sprevodom. Leta 1994 je kurentovanje doživelo veliko spremembo, ko so prireditev raztegnili na nekaj dni s svečano razglasitvijo pustnih prireditev, nastopi tradicionalnih pustnih skupin pred mestno hišo, pokopom pusta in karnevalskim šotorom kot osrednjim prireditvenim in zabaviščnim prostorom. Leta 1999 so organizatorji dodali prireditvi lik karnevalskega princa, ki ga izberejo izmed številnih in prizadevnih negovalcev šemskega izročila na ptujskem območju. Prinčevo ustoličenje z bogatim programom poteka na mestnem trgu 11. novembra, na god sv. Martina.
Zadnjih nekaj let se pustni čas prične po svečnici, 2. februarja. Takrat se ob večernem kresu v Budini na domačiji 2. princa karnevala zberejo kurenti, opremljeni le z zvonci in ježevkami, ter čakajo polnoč, ko lahko oblečejo kurantije in začnejo s svojimi obhodi. Kurentovanje se prične z otvoritvenim sprevodom slovenskih tradicionalnih pustnih mask in predajo mestne oblasti karnevalskemu princu. Sledijo si vsakodnevni nastopi našemljencev in druge zabavne prireditve, ki potekajo na mestnem trgu in v karnevalski dvorani, sprevod tradicionalnih in karnevalskih mask na pustno nedeljo, otroška maškarada, pokop pusta in vrnitev oblasti mestnemu županu. Kadar pa se pripeti, da je med svečnico in pustnim torkom le nekaj dni razlike, je čas, namenjen pustnim prireditvam, krajši od običajnih, to pa vpliva tudi na spremembo ustaljenega programa in poteka prireditve. Prizadevanje zagnanih organizatorjev so privedli do tega, da se je kurentovanje razvilo v karneval svetovnega formata, kar se je tudi potrdilo s sprejemom Ptuja v evropsko združenje karnevalskih mest FECC.
V sklopu pustnega rajanja vzporedno potekajo tudi prireditve in pustni običaji v vseh okoliških vaseh predvsem pa na Ptujskem in Dravskem polju. Znan je tradicionalni pohod oračev Podlehnik. Po starem običaju skupina oračev obišče domačije po vasi. Orači hodijo od hiše do hiše, ki s svojim oranjem ponazarjajo prvo brazdo, setev, želijo dobro letino, preganjajo vse slabo in prinašajo k hiši vse dobro. Zelo obiskan je tudi ˝Bukovski fašenk˝, kjer fašenska povorka krene na pot skozi naselje vse do trgovine v centru vasi. Cirkovški fašenk predstavlja etnografski del povorke, ki temelji na cirkovškem ljudskem običaju, vleki ploha. Zraven ploharjev se povorke udeležijo kurenti, ruse, pokači, kopjaši in drugi pustni liki iz okolice. Na fašenku vsako leto izberejo tudi fašenskega carja. Zelo obiskana sta tudi Markovski fašenk, kjer domuje korant in Dornavski fašenk, od koder izvirajo ˝Dornavski cigani˝.
Viri:
- Foto: Črtomir Rosić
- Brence A., Ptuj: Vodnik po mestu, 2003, Umetniški kabinet Primož Premzl
- Kuret N., Maske slovenskih pokrajin, 1984, Cankarjeva založba
- Bažato M., Bogataj J., Človek z masko, 1994, Didakta
- Uradna stran kurentovanja: http://www.kurentovanje.net/