Naravni rezervat Ormoške lagune

Ptuj je s svojo okolico vedno bil nadvse zanimiva destinacija, saj se tod prepletajo mnogi značilni pokrajinski tipi. Tako lahko obiskovalec Ptuja v razmeroma kratkem času spozna znamenite vinorodne gorice na panonskem robu, nižje hribovje ob panonskih goricah, predel Alpskega sredogorja (Pohorsko Podravje) in večje ravnine panonskega sveta. Vsi pokrajinski tipi obiskovalcu ponujajo izjemno izkušnjo sprostitve v naravi in možnosti aktivnega preživljanja prostega časa. Prav posebno doživetje ponujajo tudi mnogi krajinski parki in naravni rezervati, med katerimi moramo zagotovo omeniti Naravni rezervat Ormoške lagune.

Gre za izjemen primer nekaj desetletij dolgega sodelovanja med industrijo (Tovarna sladkorja Ormož – TSO) in naravovarstveno organizacijo (Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije – DOPPS), ter vzorčen primer in poučen prikaz sodobne naravovarstvene prakse, kako se lahko zavaruje naravna in kulturna dediščina. Naravni rezervat Ormoške lagune so na osnovi vladne uredbe ustanovili in odprli leta 2017, s tem pa so dolgoletna naravovarstvena prizadevanja na tem območju dobila formalno priznanje. Upravljanje rezervata je prevzelo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenija, ki je a območju lagun v okviru projekta LIVEDRAVA izvedlo obsežno renaturacijo z namenom izboljšanja habitatov ogroženih gnezdilk in selivk, območje pa so opremili tudi z infrastrukturo za opazovanje ptic in z izobraževalnimi tablami.

Naravni rezervat Ormoške lagune ima velik nacionalni in mednarodni pomen zaradi pojavljanja večjega števila varstveno pomembnih vrst ptic v obdobju gnezdenja in selitve. Tako npr. rjavi lunj (Circus aeruginosus) gnezdi samo tukaj, pri vsaj sedmih vrstah pa so bila redno zasedena gnezdišča v Sloveniji zabeležena na manj kot petih drugih lokacijah. Vse so zaradi majhnih in upadajočih populacij ter gnezdenja na geografsko zelo omejenem območju uvrščene v Rdeči seznam ogroženih ptic gnezdilk Slovenije. Razen tega Ormoške lagune spadajo tudi med najpomembnejše selitvene postojanke ptic na Slovenskem. Od drugih skupin živali si največ pozornosti zasluži redno pojavljanje vidre (Lutra lutra) in dveh ogroženih vrst nevretenčarjev ter obstoj nekaterih varovanih habitatnih tipov. Ormoške lagune so zaradi evropsko pomembnih populacij varovanih živalskih vrst in habitatnih tipov vključene v mrežo posebnih varstvenih območij Natura 2000 kot del posebnega območja varstva (SPA) Drava po Direktivi o pticah in del posebnega ohranitvenega območja Drava po Direktivi o habitatih. Obe območji Natura 2000 sta bili razglašeni z Uredbo ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo leta 2004.

Naravni rezervat Ormoške lagune obsega 55 hektarjev veliko mokrišče antropogenega oz. umetnega nastanka, ki leži na poplavni ravnici Središkega polja na območju rečnega ekosistema Drave ob Ormoškem jezeru, pod vznožjem staropleistocenske rečne terase, na kateri se je razvilo mesto Ormož, tik ob meji z Republiko Hrvaško. Sestavljajo ga plitvi bazeni s trstišči in sestoji rogoza, obdaja pa ga poplavni gozd, redek ostanek mehkolesne rečne loke v Sloveniji. Mokrišče je izjemnega nacionalnega in mednarodnega pomena za številne ogrožene vrste ptic, ki ga z vseh strani obdajajo ostanki poplavnega gozda, nekaj je tudi topolovih nasadov in njiv. Vzdolž severnega roba teče Pušenski potok, ki območje ločuje od obsežnejšega kompleksa intenzivno obdelovanih kmetijskih površin in bližnjih naselij (Pušenci, Frankovci). V bližini poteka železniška proga Ormož–Središče ob Dravi, območje na južni strani pa meji na Ormoško akumulacijsko jezero (objekt HE Varaždin) in delujočo zalito gramoznico Jurkovec.

Danes omenjeno območje lagun sestavlja šest nekdanjih bazenov za odpadne vode TSO z vmesnimi nasipi, zasuti nekdanji saturacijski bazen, območje nekdanje servisne postaje in čistilne naprave TSO preurejeno v vrt rezervata, nekdanje površine za odlaganje materiala (po obnovi večinoma spremenjene v travišča), kmetijske površine (večinoma njive), topolovi nasadi v okolici bazenov, kompleks strnjenega starega poplavnega gozda, manjši sestoji mehkolesnega gozda v okolici bazenov in nekaj kilometrov poti. Največji del Ormoških lagun pokriva mokrišče znotraj obstoječih nasipov, kjer se odprta vodna površina izmenjuje s plitvinami in neporaščenimi blatnimi površinami, obsežnimi trstišči, sestoji rogoza in drugimi tipi močvirske vegetacije.

Ti na robovih in dvignjenih predelih bazenov ter ponekod na bolj vlažnih tleh v okolici prehajajo v površine s prevladujočimi visokimi steblikami in grmišči. Gozdovi se večinoma raztezajo na obrobju naravnega rezervata, poleg sestojev bele vrbe s topoli in kompleksa obrečnega hrastovo-jesenovobrestovega gozda je tukaj tudi nekaj topolovih nasadov iz časa obratovanja TSO. Košena in pašna travišča so bila vzpostavljena na novo na nekdanjih kmetijski površinah, območjih odlaganja materiala in robnih predelih, zaraščajočih se z invazivnimi tujerodnimi rastlinami. Pred graditvijo objektov za potrebe Tovarne sladkorja Ormož (TSO) je bilo tukaj območje domala prvobitne dravske loke z bogatim živalskim svetom. Obsežna prodišča so bila gnezdišče prlivke (Burhinus oedicnemus) in kolonij navadne čigre (Sterna hirundo), med številnimi ribjimi vrstami je bila tudi kečiga (Acipenser ruthenus). Do druge svetovne vojne so po Dravi pluli tudi številni splavi, prej omenjeni poplavni gozd “Jurkovec”, kjer se danes raztezajo Ormoške lagune, pa je bil širok celo 800 m.

Naravna rečna struga je v širino ponekod presegala 600 m, za razvejeno reko pa so bili značilni prodnati otoki. Nekateri med njimi so imeli površino večjo od 10 ha, v dolžino pa so merili tudi do 750 m. Leta 1970 so začeli graditi hidroelektrarno Varaždin (Hrvaška) v okviru katere je bilo do leta 1975 dograjeno tudi akumulacijsko Ormoško jezero. Le dve leti kasneje (1977) se je pričela gradnja Tovarne sladkorja Ormož (TSO), v sklopu njene postavitve pa so bile izkrčene obsežne površine poplavnega gozda, nasuta je bila zemljina ter izkopani bazeni za zbiranje odpadne vode. Nastale so t.i. Ormoške lagune, ki so kmalu po nastanku začele privabljati različne vrste vodnih ptic, zlasti pobrežnikov in rac. Obsežna plitvo poplavljena območja z blatnimi površinami (poloji) so jim zagotavljale optimalna prehranjevališča in počivališča, nekatere zanimive vrste pa so tukaj tudi gnezdile.

Razvilo se je območje izjemnega pomena za ptice v nacionalnem in širšem merilu in pomembno gnezdišče vodnih ptic in ključno postajališče za ptice selivke v Sloveniji. Tukaj je bilo zabeleženih že 29 gnezdečih vrst vodnih ptic, med katerimi so tudi ogrožene in redke vrste kot so čapljica, mala tukalica, kostanjevka, polojnik, rdečenogi martinec in navadna čigra. V času selitve se redno pojavlja 30 vrst, njihovo število v selitvenem obdobju pa lahko doseže tudi več deset tisoč ptic, med katerimi so najštevilčnejši močvirski martinci in togotniki. V 80-ih so bile v Ormoških lagunah zabeležene nekatere izjemno redke ali v Sloveniji pred tem celo nepoznane vrste kot npr. ploskokljunec (Calidris falcinellus), ki je bil v bazenih ugotovljen prvič pri nas, kasneje pa je bilo zbranih še nekaj opazovanj. Mednje sodita tudi mali strnad (Emberiza pusilla) in prlivka (Burhinus oedicnemus) katero so leta 1982 nazadnje opazili prav na slovenskem delu območja reke Drave. Na širšem območju Naravnega rezervata Ormoških lagun (vključno z Ormoškim jezerom ter okoliškimi gozdovi in kmetijskimi površinami) so ornitologi do konca leta 2016 skupaj zabeležili 266 vrst ptic, kar je 69 % vseh v Sloveniji ugotovljenih vrst (388).

Na območju rezervata je bilo v enakem obdobju popisanih 220 vrst ptic z naslednjimi statusi: 85 jih je tukaj redno ali občasno gnezdilo, 28 je gnezdilk okolice, 107 pa vrst, ki so bile zabeležene pozimi ali na selitvi. Te ptice so uvrščene v 52 družin, ki združujejo sorodne vrste z določenimi edinstvenimi značilnostmi. Med najbolje zastopanimi so družine s prevladujočimi vrstami vodnih habitatov, zlasti plovci Anatidae, čaplje Ardeidae ter predstavniki šestih družin, znani pod skupnim imenom pobrežniki Charadriiformes. Med pticami, zabeleženimi na območju lagun, 103 vrste sodijo med vrste mokrišč (vodne ptice), od katerih se jih 62 pojavlja redno, 41 pa je redkih oziroma izjemnih gostov. Zaradi izjemnega pomena območja zanje je ta ekološka skupina ptic v ospredju naravovarstvenih prizadevanj naravnega rezervata.

Dobra tretjina vseh zabeleženih vrst ptic na območju Naravnega rezervata  Ormoških lagun opravi celoten cikel razmnoževanja od vzpostavitve gnezditvenega teritorija, graditve gnezda ter leženja jajc in valjenja, do skrbi za mladiče in njihove osamosvojitve. Med gnezdilkami naravnega rezervata jih največ naseljuje gozdove in gosta grmišča (37), med njimi pa prevladujejo pogoste in splošno razširjene vrste. Med ogrožene vrste gnezdilk, ki jih lahko opazimo v Ormoških lagunah sodi plašica (Remiz pendulinus), ki je pri nas redka celoletna vrsta, na selitvi pa lahko naletimo na nepregledno jato teh ptic, ki se najpogosteje prehranjujejo prav v mokriščih na rogozu. Prav tako lahko med zelo ogroženimi vrstami zasledimo brkato sinico (Panurus biarmicu), ki je zelo občutljiva na mraz.

Gnezdilk vodnih in obvodnih habitatov (vodne ptice) je po številu vrst nekoliko manj (31), vendar je v tej skupini največ redkih, ogroženih ali drugače varstveno pomembnih vrst. Travišča, zaraščajoče se površine, nasipe bazenov in stavbe uporabljajo za gnezdenje ptice, značilne za kmetijsko krajino (17 vrst). Tudi nekatere gnezdilke okolice redno iščejo hrano na območju rezervata. V Ormoških lagunah je bilo skupaj ugotovljenih tudi 35 vrst iz skupine pobrežnikov (brez galebov in čiger), ki jim je skupno prehranjevanje na obrežnih in občasno poplavljenih površinah. Največje gostote pobrežnikov so na plitvih in pretežno neporaslih mokriščih, opaziti pa je tudi različne vrste rac. Nekatere vrste se najpogosteje prehranjujejo s pobiranjem oz. precejanjem hrane z ali tik pod gladino.

Pri tem je potrebno posebej poudariti pomen vzdrževanja nizke vegetacije v bazenih s plitvejšo vodo, na nasipih in robnih predelih, ki v največji meri poteka s pašo vodnih bivolov. Domači vodni bivol (Bubalus bubalis) izvira iz divjega azijskega vodnega bivola in je ena izmed najstarejših vrst udomačenih živali. Široki parklji bivolom omogočajo hojo po zelo mehkih površinah, ne da bi se jim pri tem ugrezalo. Njihov izbor hrane je pestrejši in so hkrati fiziološko bolje prilagojeni slabši kakovosti krme kot druge vrste govedi. Zaradi tega so v primerjavi z drugimi pašnimi živalmi bolj primerni za vodno okolje s prevladujočo močvirsko vegetacijo, njihova uporaba pa je posebej priporočljiva na območjih mokrišč za naravovarstveno upravljanje bujne rasti vegetacije. Paša je med drugim tudi najustreznejša oblika upravljanja območij za pobrežnike, saj ustvarja gola, z nevretenčarji bogata tla.

Naravni rezervat Ormoške lagune je odprt za javnost skozi vso leto, vstop pa je za individualne obiskovalce prost. Za vse skupine z več kot desetimi obiskovalci in za vse formalne izobraževalne skupine (vrtec, šola, univerza itd.; ne glede na število obiskovalcev v skupini) je vodenje obvezno. Vodenje skupin poteka po predhodni najavi in rezervaciji termina, opravlja pa ga upravljavec rezervata za plačilo. Vhod v rezervat je pred mejnim prehodom Ormož, kjer takoj za prečkanjem železniške proge in tik pred mejnim prehodom zavijemo levo. Vzdolž levega nasipa Ormoškega jezera vozimo ves čas ravno (nekaj metrov za križiščem ignoriramo odcep levo proti zaselku Amerika) in po 1,5 km tik za robom večjega gozda dosežemo dovozno cesto v rezervat. Zavijemo levo, od koder je do vstopne točke rezervata le še 50 m. Do rezervata lahko pridemo tudi peš ali s kolesom. Po najbližji poti je z glavne avtobusne postaje v središču Ormoža do vstopne točke rezervata c. 3,7 km. V primeru, da se na pot odpravimo peš, je za hojo najbolje uporabiti levi nasip Ormoškega jezera.

Vstop v naravni rezervat je dovoljen samo na vstopni točki. Obiskovalci se v rezervatu gibljejo peš, na delu odprtem za javnost, po označeni učni poti, opazovališčih in temu namenjenem območju vrta rezervata. Do območja vrta rezervata je dovoljena vožnja s kolesi. Ob vstopni informacijski točki je urejeno parkirišče za osebna vozila, avtobuse, motorje in kolesa. Pokrito stojalo za kolesa je ob vrtu rezervata. Do vrta rezervata je dovoljen prevoz obiskovalcev s posebnimi potrebami z osebnimi vozili. Obiskovalci so na celotnem območju rezervata dolžni spoštovati navodila in usmeritve upravljavca naravnega rezervata ter ravnati v skladu z njimi.

Kontakt

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS – BirdLife Slovenia)
Naravni rezervat Ormoške lagune
Tržaška cesta 2, 1000 Ljubljana
T: +386 1 426 58 75
E: dopps@dopps.si
W: www.livedrava.ptice.si

Dominik Bombek
koordinator za izobraževanje in stike z javnostmi
E: dominik.bombek@dopps.si
T: +386 31 395 314

Odpiralni čas:
Zimski (1. 10. – 31. 3.): 8.00 – 17.00
Poletni: (1. 4. – 30. 9.): 7.00 – 19.00

Viri

• Foto lagun: Črtomir Rosić
• Foto ptic (rakar, brkata sinica): Davorin Munda (https://www.facebook.com/davorin.munda)
• Spletna stran:  http://ptice.si/naravovarstvo-in-raziskave/naravni-rezervati/ormoske-lagune/
• Božič Luka, Naravni rezervat Ormoške lagune, uradni vodnik po rezervatu, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Ljubljana, 2017
• Informativne table v rezervatu