Minoritski samostan na Ptuju je ena od najpomembnejših stavb starega mestnega jedra, ki na Minoritskem trgu proti zahodu zapira stari del mesta. Spodnji del trga zapira monolitno belo samostansko zidovje, na katero je z leve naslonjena prekrasna baročna cerkev sv. Petra in Pavla. Pred njo in samostanom stoji na visokem stebru kip Marije z detetom, stoječe na polmesecu. Na pročelju nad vhodom v samostan je tudi kip sv. Frančiška Asiškega z angeloma. Frančišek je duhovno prenovil Cerkev v Srednjem veku in utemeljil redovno življenje manjših bratov minoritov. Začetki samostana, ki je najstarejši samostan Frančiškovih manjših bratov na slovenskih tleh po zgodovinskih virih segajo v leto 1239, ko bi ga naj ustanovili gospodje Ptujski.
Takrat se je vanj naselil red manjših bratov konventualcev sv. Frančiška, navadno imenovan minoritski red. To dokazujejo tudi najdbe iz leta 1931, ko so prenavljali notranjost cerkve in so v ladji za stranskima oltarjema našli slabo ohranjeno fresko sv. Frančiška Asiškega iz druge polovice 13. stoletja. Iz tega časa je tudi kip gotske Marije, ki so ga imenovali »Ptujska minoritska Madona«. O prvotni majhni cerkvi priča patrocinij, kasneje pa so začeli graditi večjo cerkev, ki so jo podprli gospodje Ptujski in z darovnicami omogočili samostanu hitrejši razvoj, še posebej po darovnici Bernarda Ptujskega leta 1399. Znamenita je tudi samostanska knjižnica, ki hrani skoraj 5.000 knjig, večina iz 17. in 18. stoletja. Najdragocenejše delo je vsekakor Trubarjev Novi testament iz 1557, 1560 in 1561 leta. Zadnji privezek Pavlove poslanice Korinčanom in Galačanom je bil do pred nekaj leti, ko so v Jeruzalemu odkrili zadnji del iz 1577. leta, najpopolnejši znan primerek, po samem obsegu pa je to še danes.