Minoritski samostan na Ptuju

Minoritski samostan na Ptuju je ena od najpomembnejših stavb starega mestnega jedra, ki na Minoritskem trgu proti zahodu zapira stari del mesta. Spodnji del trga zapira monolitno belo samostansko zidovje, na katero je z leve naslonjena prekrasna baročna cerkev sv. Petra in Pavla. V njenem pročelju nad vhodom, okrašenim s štirimi visokimi stebri v nišah na levi in desni strani stojita cerkvena zavetnika sv. Peter in Pavel.

Nad triforo, trojnim obokanim oknom nad vrati stoji Marijin kip. Pred njo in samostanom stoji na visokem stebru kip Marije z detetom, stoječe na polmesecu. Na pročelju nad vhodom v samostan je tudi kip sv. Frančiška Asiškega z angeloma. Frančišek je duhovno prenovil Cerkev v Srednjem veku in utemeljil redovno življenje manjših bratov minoritov. Začetki samostana, ki je najstarejši samostan Frančiškovih manjših bratov na slovenskih tleh po zgodovinskih virih segajo v leto 1239, ko bi ga naj ustanovili gospodje Ptujski. Takrat se je vanj naselil red manjših bratov konventualcev sv. Frančiška, navadno imenovan minoritski red. To dokazujejo tudi najdbe iz leta 1931, ko so prenavljali notra­njost cerkve in so v ladji za stranskima ol­tarjema našli slabo ohranje­no fresko sv. Franči­ška Asiškega iz druge polovice 13. stoletja.

Iz tega časa je tudi kip gotske Marije, ki so ga imenovali »Ptujska minoritska Madona«. O prvotni majhni cerkvi priča patrocinij, kasneje pa so začeli graditi večjo cerkev, ki so jo podprli gospodje Ptujski in z darovnicami omogočili samostanu hitrejši razvoj, še posebej po darovnici Bernarda Ptujskega leta 1399. V 15. stoletju je samostan tlorisno že obsegal takšno površino kot jo ima danes, zaključeno podobo pa je dobil v 17. stoletju, ko je zasijal v tedaj moderni baročni podobi. Po požaru, ki je izbruhnil verjetno v za­četku 16. stoletja, so samostan dogradili, ga dvignili za eno nadstropje in obogatili s križnim hodnikom. Največje spremembe je doživel v zadnjih desetletjih 17. stoletja po zaslugi gvardijana patra Gašperja Dietla. Tako je bila leta 1687 na levi strani cerkvene ladje s prispevki družine Sauer z Borla prizidana Lavretanska kapela. V petnajstletni dobi pregrajevanj so samostan in cerkev temeljito barokizirali. V tem času je bila z darovi družine Curti iz Rogatca dograjena kapela sv. Antona (1680). Prezbiterij so 1685 prezidali, za šilastim lokom postavili glavni oltar, za oltarjem zakristijo, nad njo pa meniški kor. Leta 1690 je bilo dokončano monumentalno pročelje cerkve, delo Dionisa Merlina, stavbenika iz Lugana. Istega leta sta italijanska mojstra Anton Ouadrio in Peter Bettini opravila štukaturna dela v samostanski obednici (refektoriju) in v sobi, kjer je danes samostanska knjižnica. Freske v refektoriju naj bi naslikal brat Rupert Vallauer. Leta 1696 pa je bil sa­mostan dokončno prenovljen. Leta 1751 je bil v cerkev po­stavljen velik baročni ol­tar, na vrhu pa dodan kamnit kip Marije z Detetom v naročju, ki ga je Jožef Straub iz gotskega sloga predelal v ba­ročnega.

Danes je vidna kopija na stebru glavnega oltarja. Leta 1752 je cerkev dobila odlično baročno leseno opremo, in sicer štiri oltarje, zakristijsko opremo, lesene kipe, ki so tudi delo mizarske delavnice Jožefa Strauba. Danes so vidni v prezbiteriju na stebrih z leve proti desni sv. Ludvik, sv. Frančišek Asiški, sv. Anton Padovanski in sv. Bonaventura. Župnija sv. Petra in Pavla je bila ustanovljena leta 1785, ko so prenesli sedež žu­pnije od sv. Ožbalta v samostan. Zajemala je okolico Ptuja, ki je govorila slovensko. Ker je bilo mestno prebivalstvo Ptuja večinoma nemško govoreče, so se slovensko govoreči verniki zbirali v samostanski cer­kvi. Zato je veljala za “slovensko” cerkev. Leta 1941 je bil samostan izropan in preurejen za nemške namene, redovniki pa izseljeni. Nemci so minorite oziroma redovnike iz samostana nagnali morda tudi zato, ker je ta veljala v Ptuju za slovensko. Nemški okupatorji so cerkev nato spremenili v skladišče orožja in streliva.

V četrtek, 4. januarja 1945 pa je cerkev doživela bombardiranje in v trenutku je po­stala kup ruševin. Takoj po vojni, ko so se izgnani bratje minoriti vrnili, so si prizadevali za obnovo. Celoten samostan so prekrili in s farani domače in okoliških župnij so začeli odstranjevati ruševine, do prave obnove cerkve pa ni prišlo. Kljub temu, da je takratna oblast na me­stu cerkve sezidala pošto, so s skupaj z meščani delno obnovili del samostana, dve desetletji pozneje pa cerkveni oltar in samostansko zunanjost, za njenimi zidovi pa najlepša prostora, samostansko obednico, znameniti refektorij in knjižnico. Baročni refektorij samostana je postal bogoslužni prostor, obnovljen prezbiterij nekdanje cerkve pa dejansko “začasna cerkev”. Pošta je bila v sklopu samostanskega poslopja izraziti tujek, zato se je po prizadevanjih strokovne javnosti, na Ptuju pričel izvajati projekt ˝ptujska trojka˝, torej o selitvi knjižnice v Mali grad, preselitvi pošte in prizidava ladje ohranjenemu gotskemu prezbiteriju, ter obnovi (rekonstrukciji) fasade minoritske cerkve. Ob 750-letnici samostana ponovno izražena želja stroke, vernikov in samostana, da Ptuj dobi minoritsko cerkev, je bila potrjena s sklepom Izvršnega sveta Skupščine občine Ptuj v letu 1991 in nato še s sklepom vseh zborov skupščine v letu 1992. Oblikovati se je začel projekt obnove minoritske cerkve na Ptuju in sicer kot projekt nacionalnega pomena se je uresničil. Obnovljeno je bilo tudi Marijino znamenje pred samostanom. Pravzaprav ima rekonstrukcija minoritske cerkve izreden zgodovinski in pastoralni pomen za vse, ki se vračajo k lastnim koreninam in bogatijo sebe in zgodovinsko podobo Ptuja.

Najstarejše slovensko mesto, znano po starem mestnem jedru, je bogatejše in lepše po zaključku prenove minoritske cerkve sv. Petra in Pavla, katere začetek gradnje se je začel leta 2001. Barvna okna so delo umetnice Mire Ličen Krmpotič iz Pirana. Predsta­vljajo sedem zakramentov in sv. Cecilijo, zavetnico cerkvene glasbe in petja, križev pot pa je delo domačega akademskega kiparja in restavratorja g. Viktorja Gojkoviča. Obnovitvena dela so bila zaključena koncem septembra 2010. Samostan ima tudi danes pomembno kul­turno in izobraževalno dejavnost. Od leta 2007 deluje v njem zasebna samo­stanska glasbena šola, med ostalimi pa je v njem zelo dejavno tudi Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega z boga­tim kulturnim programom. V refektoriju ali nekdanji obednici, kakor tudi na dvorišču, se vrstijo koncerti, razstave, različna srečanja … Izrednega nacionalnega pomena je zagotovo tudi samo­stanska biblioteka, ki ima svoj prostor v jugoza­hodnem vogalu v II. nadstropju samostana. Nasta­nek knjižnice glede na knjižni fond sega v začetek 16. stoletja. V vogalno štukaturo so jo prenesli 1925. leta.

Samostanska knjižnica hrani skoraj 5.000 knjig, večina iz 17. in 18. stoletja. Najdra­gocenejše delo je vsekakor Trubarjev Novi testa­ment iz 1557, 1560 in 1561 leta. Zadnji privezek Pavlove poslanice Korinčanom in Galačanom je bil do pred nekaj leti, ko so v Jeruzalemu odkrili zadnji del iz 1577. leta, najpopolnejši znan primerek, po samem obsegu pa je to še danes. Zelo zanimivo je, da je minoritska knjižnica med zadnjo vojno ostala dokaj dobro ohranjena, manj­ka le nekaj dragocenih knjig. Najstarejšega datuma v knjižnici pa ni knjiga ampak pergament Teodozijevega zakonika iz 9. stoletja, ki služi neki knjigi za ovitek. V zadnjem času pa so b knjižnici pridobili še dve dragoceni knjigi, faksimile Perikope Henrika II. – knjiga nedeljskih beril in faksimile Gutenbergove biblije. V minoritskem samostanu deluje tudi provincialna knjižnica, ki je začela delovati 8. februarja 2008. V njej hranijo 14 tisoč knjig, ki so na izposojo. Knjižnica je odprta v sredo med 9. in 11. uro ter v četrtek med 16. in 18. uro. Možna je tudi izposoja knjig izven uradnih ur po dogovoru, knjižnica pa je vključena v program slovenskih knjižnic Cobiss. Zanimiva je predvsem po tem, da v njej hranijo veliko knjig, ki se v drugih knjižnicah ne nahajajo.

Kontakt
Minoritski samostan sv. Petra in Pavla
Minoritski trg 1, 2250 Ptuj – Slovenija
Tel: +386 59 073 000
E-naslov: samostan@kloster.si

Minoritski samostan Ptuj

nalaganje map - prosimo počakajte ...

Minoritski samostan Ptuj 46.418203, 15.871848 Minoritski samostan na Ptuju Minoritski samostan je ena od najpomembnejših stavb starega mestnega jedra, ki na Minoritskem trgu proti zahodu zapira stari del mesta. Spodnji del trga zapira monolitno belo samostansko zidovje, na katero je z leve naslonjena prekrasna baročna cerkev sv. Petra in Pavla. Pred njo in samostanom stoji na visokem stebru kip Marije z detetom, stoječe na polmesecu. Na pročelju nad vhodom v samostan je tudi kip sv. Frančiška Asiškega z angeloma. Frančišek je duhovno prenovil Cerkev v Srednjem veku in utemeljil redovno življenje manjših bratov minoritov. Začetki samostana, ki je najstarejši samostan Frančiškovih manjših bratov na slovenskih tleh po zgodovinskih virih segajo v leto 1239, ko bi ga naj ustanovili gospodje Ptujski. Podrobnosti...

Viri:

• Foto: Črtomir Rosić
• Wikipedija
• Spletna stran minoritskega samostana: http://minoriti.rkc.si/
• Spletna stran župnije sv. Petra in Pavla: http://www.kloster.si/
• Slovenija turistični vodnik, 1995, str. 201-204, Mladinska knjiga
• Raztresen Majda, Najlepša mesta Slovenije, 2004, str. 206-207, Mladinska knjiga