Mestni stolp na Ptuju je najmogočnejša mestna arhitektura, ki močno oblikuje mestno veduto najstarejšega slovenskega mesta. Če pogledamo na mesto z južne strani se ptujska veduta prikazuje okronana z mogočnim grajskim kompleksom, drugi najvidnejši poudarek pa mestni veduti daje visok in masiven stolp, simbol mestne veljave in moči. Mestni stolp stoji v samem centru starega mestnega jedra na Slovenskem trgu. Pozidan je bil že v času gotike, posebej pa ga omenja mestni statut iz leta 1376. Leta 1556 je ptujska mestna oblast naročila italijanskemu gradbeniku Antoniu de Pivo, naj na mestu starega stolpa postavi novega. Prvotno se je stolp dvigal v višini pet etaž in je bil prekrit z dvokapno streho, po požaru leta 1705 pa so se meščani zaradi varnosti odločili, da ga znižajo za eno nadstropje. Takrat je stolp dobil čebulasto streho. V požaru leta 1684 je zgorel cerkveni zvonik na sosednji mestni cerkvi (cerkev sv. Jurija) in cerkev je za pomoč pri izgradnji novega zaprosila mestno oblast. Ta se je odločila, da namesto obnove oziroma izgradnje novega cerkvenega zvonika, cerkvi podari mestni stolp. Stolp je zgrajen iz opeke, nadstropja pa so med seboj razdeljena s kamnitimi venci. Iz kamna so tudi nosilne lizene (lizena tudi imenovana pilastrski trak – navpični navidezni steber na steni oz. pilastru podobni zidni pas, ki ima delilno in podporno vlogo) in polkrožne odprtine, ki se povečujejo iz nadstropja v nadstropje.
Do leta 1705 je bila v pritličju stolpa kapela Janeza Krstnika. V zahodno steno stolpa so vzidane tri parlerjanske maske iz začetka 15. stoletja in relief Križanja iz 14. stoletja. Mestni stolp je postal posebej znamenit leta 1830, ko je takrat ptujski zgodovinar in kurat Simon Povoden (1753 – 1841) v njegovo vznožje vzidal rimske spomenike, ki jih je našel na območju antične Poetovione. S tem je mestni stolp postal prvi muzej na prostem (lapidarij) na Slovenskem in nosi njegovo ime (Povodnov muzej). Simon Povoden se je rodil se je 15. oktobra 1753 v Vrhovcih pri Sv. Juriju ob Pesnici, umrl pa 6. novembra 1841 na Ptuju. Glavno ljubezen je posvečal proučevanju domače zgodovine, za kar so mu klasična ptujska tla dajala ne samo pobudo, ampak tudi bogato torišče. Da očuva stare rimske spomenike in ostanke pred uničenjem, je leta 1830, ko je bil kaplan na Ptuju, dal v ptujski Mestni stolp vzidati do tedaj znane rimske spomenike in tako ustanovil prvi muzej na prostem pri nas. Med njimi so deli civilnih in vojaških nagrobnikov, pepelnic, žrtvenikov, reliefnih posvetilnih plošč in kvadrov. K muzeju sodijo tudi žrtveniki, postavljeni v nišah na severni strani cerkve sv. Jurija.
Prepotoval je zaradi zgodovinskih študij skoraj vse mariborsko okrožje, zbiral gradivo v župnih, samostanskih, graščinskih in drugih arhivih, črpal iz tiskanih del (Pusch, Caesar, Kindermann, Winklern), zlasti splošno-zgodovinske podatke, obenem pa kot kronist vestno beležil tudi sodobne dogodke. Tako je (po večini v prvih treh desetletjih 19. stoletja) nastala dolga vrsta rokopisov, med njimi okrog 20 tudi o Ptuju. Povodnova razporeditev spomenikov na mestnem stolpu se je od leta 1830 do danes nekoliko spremenila, nekaj kamnov pa so že tudi pripeljali v ptujski muzej. Na severni steni stolpa sta vzidana na eni strani žrtvenik, posvečen Serapisu (v staroegipčanski mitologiji bog rodovitnosti in vladar podzemlja) in na drugi kvader z upodobitvijo Marsa (rimski bog vojne). Žrtvenik je po zaobljubi postavil Epaphroditus (suženj in knjigovodja nekega cesarskega oskrbnika), med žrtvenikom in Marsom pa so postavili tri nagrobnike. Prvi je posvečen vojaku legije XIII. Gemine Caiu Rufiju iz Mediolanuma (Milana), ki je po šestnajstih letih službovanja umrl v 36. letu starosti. V zatrepu (trikoten vrh stene) spomenika je reliefna upodobitev Meduzine glave, v zaklinkih (klinast del stene ali kakšne površine) pa sta upodobljena dva delfina. Meduzina glava je bil priljubljen motiv na nagrobnikih v rimskih provincah s konca 1. in začetka 2. stoletja. Zraven Rufijevega je nagrobnik občinskemu svetovalcu in mestnemu svetniku Kaju Juliju Magnu. Tretji nagrobnik je posvečen v spomin na veterana legije II. Adiutrix, Kaja Kornelija Vera, ki je v njej služboval kot konzularni beneficiarij (pribočnik). Tudi ta nagrobnik ima v zatrepu med goloboma upodobitev Meduzine glave, v zaklinkih pa sta upodobljena dva delfina. V vzhodno steno mestnega stolpa je vzidanih največ spomenikov. Eden od nagrobnikov je dal postaviti Caius Batiscius Tertius v spomin na brata, ki je bil zastavonoša legije XIII. Gemine. Častni stol na isti strani je verjetno pripadal višjemu uradniku ali vojaškemu dostojanstveniku. Spomeniki so vzidani tudi v dvoramno stopnišče na vzhodni strani mestnega stolpa.
 |
 |
V zgornjem delu je preklada v obliki loka, spredaj in zadaj pa ima v profiliranem okviru vklesan napis oziroma besedilo o mestnem svetniku in pomembnem meščanu takratne Poetovione, Caiusu Valeriusu Tattiusu Fuscusu. V kamnito ograjo stopnišča je vzidana reliefna plošča, na kateri so upodobljeni trije možje pri žrtvovanju. Upodobljeni možje predstavljajo lokalne sodnike (vicemagistre), ki so skrbeli za čaščenje Larov (rimsko božanstvo oziroma bogovi njiv) in kult cesarja. Oblečeni so v toge (značilno oblačilo antičnega Rima, približno 6 m dolg kos tkanine, ki se je ovil okoli telesa), ki so si jih med obredom potegnili čez glavo. V levicah držijo lovorove vence, v povešenih desnicah pa posodice iz katerih zlivajo dar ali kadilo v ogenj žrtvenika. Skrajno desno na vzhodni steni stolpa je kvader, na katerem je upodobljen moški v krznu, najverjetneje pa gre za genija jeseni. Preko levega ramena nosi na prečnem drogu dva ogromna grozda, v povešeni desnici pa drži posodo. Na skrajni levi strani vzhodne stene sta upodobljena genij pomladi in Hora, boginja poletja. V južni steni stolpa je vzidanih šest spomenikov.
 |
 |
Zanimiva sta predvsem žrtvenik na levi strani, ki je posvečen Jupitru, zraven pa nagrobnik, na katerem je upodobljena rimska družina. Žrtvenik sta Jupitru posvetila za srečo in blagor sina Publija Valerija Tiberiana Marciana, ki je bil vojak legije X. Gemine. V fragmentiranem nagrobnem zatrepu je reliefna upodobitev Venere, ki objema mrtvega Adonisa (bog lepote in poželenja). Družinski nagrobnik je še v času svojega življenja dal izdelati Marcus Ulpius Cutio, njegovo napisno polje pa uokvirjata stebriča, ki ju ovija bršljan. Nad napisom je polje v katerega so vklesani štirje tjulnji, n niši pa so upodobljeni oče, mati in hči. K Povodnovemu muzeju sodijo tudi žrtveniki, posvečeni najvišjemu bogu, Jupitru in so v nišah razvrščeni na severni strani proštijske cerkve sv. Jurija.
nalaganje map - prosimo počakajte ...
Viri:
- Foto: Črtomir Rosić
- Wikipedija
- Spletna stran: http://www.ptuj.info/index.php/sl/ded2/samostani-in-spomeniki/mestni-stolp.html
- Brence A, Šamperl Purg K., Ptuj z okolico, Kulturna skupnost Ptuj, 1988