fbpx

Marijina romarska pot: Spodnji Duplek – Ptuj

Marijina romarska pot: Spodnji Duplek – Ptuj
Deli na:

Marijina romarska pot: Spodnji Duplek – Ptuj; Slovenija je dežela cerkva, kapelic in znamenj, ki jih najdemo na slehernem griču. Tudi na projektnem območju, ki zajema Pomurje, Podravje in Savinjsko regijo na slovenski strani ter krapinsko-zagorsko in varaždinsko območje na hrvaški strani, je zelo bogata sakralna kulturna dediščina. Romarski centri in ostali kraji na obeh straneh meja so med sabo nepovezani in tako tudi turistično neprepoznavni, čeprav imajo velik turistični potencial. Marijina romarska pot želi povezati slovenska in hrvaška Marijina svetišča in izjemno bogato kulturno in naravno dediščino ob trasi ter jo celostno promovirati in tržiti. Kraji in objekti ob poti pa bodo dobili dodano vrednost in priložnost, da postanejo del turistične ponudbe Marijine romarske poti. Med romarskimi središči na projektnem območju v Sloveniji po pomenu izstopata Ptujska Gora in Svete gore nad Bistrico ob Sotli, ki imata dolgoletno romarsko tradicijo. Na Hrvaškem pa ima poglavitno mesto romarski center Marija Bistrica, ki je hkrati hrvaško nacionalno svetišče. Marijina romarska pot je del mednarodne istoimenske kulturne romarske poti, ki vodi iz Čenstohove na Poljskem prek Levoče na Slovaškem do Mariazella v Avstriji, nato pa skozi Gradec pelje v Slovenijo in se nadaljuje na Hrvaško. 409 km dolga pot v Sloveniji in 393 km na Hrvaškem je namenjena romarjem, pohodnikom, ljubiteljem narave in kulturne dediščine ter vsem tistim, ki želijo spoznati še neodkrite, zanimive kraje. Za prepoznavnost Marijine romarske poti je bil izdelan tudi logotip, ki je nastal na osnovi različnih monogramov, najdenih v Marijinih svetiščih v Sloveniji in Hrvaški.

Marijina romarska pot

Grad Vurberk

Opis poti: Zahodna smer, varianta 1, etapa 3
Smer poti: Spodnji Duplek – Dvorjane – Vurberk – Ptuj
Dolžina: 19 km, 4 ure 45 min

Iz središča Spodnjega Dupleka se vrnemo do odcepa nove steze za pešce. Nanjo zavijemo desno ter se čez mostiček in skozi gozd povzpnemo do kapele v Dupleškem Vrhu. Pred kamnito škarpo zavijemo desno ter gremo po lokalni cesti le nekaj metrov do odcepa dovozne ceste v levo. Po njej se odpravimo do konca in se po stezi spustimo do ceste proti osnovni šoli. Mimo šole dosežemo lokalno cesto, po kateri gremo nekaj metrov levo, nato pa zavijemo desno na stezo za pešce. Mimo stanovanjske hiše gremo do mostička čez potok in naprej navzgor do lokalne ceste. Sedaj se usmerimo levo do križišča pri kapeli, kjer gremo desno proti Dvorjanam. Na križišču z glavno cesto gremo levo po pločniku skozi središče Dvorjan do cerkve sv. Martina. Od cerkve v Dvorjanah nadaljujemo pot desno po lokalni cesti v smeri Krčevine in Ptuja. Pri zaselku novejših hiš zapustimo asfaltno cesto ter se po dovozni cesti levo povzpnemo do gozda. Skozi bukov gozd se po gozdnem kolovozu povzpnemo na Vurberk. Ko dosežemo gramozno cesto, gremo levo proti trgovini, kjer nas smerna tabla usmeri desno po lepo urejeni poti do Marijine cerkve na Vurberku, ki je v bližini ostankov nekoč mogočnega gradu Vurberk.

Od Vurberka skozi Ptuj pa vse do Sladke Gore nas bodo vodile okrogle belo-rdeče Knafelčeve markacije. Z Vurberka se pot od cerkve nadaljuje najprej po poti energetskih točk mimo vhodnega portala v grad. Po gozdni stezi se spusti do križišča gramoznih cest. Nadaljujemo naravnost po grebenski makadamski cesti proti Plančevi kapeli v Krčevini pri Vurberku. Pot poteka pretežno skozi bukov gozd. Približno kilometer, preden dosežemo kapelo, stopimo na novo asfaltno cesto. Pri kapeli gremo naravnost po asfaltni cesti, ki vodi sprva po grebenu Krčevine, nato pa se postopoma spušča. Pri informacijski tabli primestne četrti Grajena gremo desno, po lokalni cesti rahlo navzdol, do križišča med sadovnjaki. Zavijemo levo ter ob ograji mlajšega nasada jablan dosežemo most čez manjši potok. Za mostom se desno odcepi cesta v dolino k reki Dravi. Mi pa gremo po naslednji cesti čez nekaj metrov desno navzgor. Asfaltno cesto zapustimo nad domačijo Breg v Krčevini pri Vurberku.

Marijina romarska pot

Pogled na veduto Ptuja z ptujskega peš mostu, kjer se konča etapa Marijine romarske poti

Gremo desno na gramozno dovozno cesto ter takoj levo ob robu vinograda navzdol do gospodarskega poslopja domačije Breg. Od domačije Breg nadaljujemo pot po gramozni dovozni cesti do bližnjega gozda. Markacije nas usmerijo desno v gozd. Skozenj se povzpnemo do asfaltne ceste, po kateri gremo levo rahlo navzdol. Na križišču zavijemo levo mimo hlevov do vodohrana, kjer gremo desno do konca asfaltne ceste ter po gramozni cesti do križišča pred farmo piščancev. Po gramozni cesti nadaljujemo pot desno ob robu gozda. Pred domačijo Petek zavijemo levo v gozd. Po gozdni stezi se povzpnemo na vrh Hinčevega hriba, od koder se nam odpre širok razgled na reko Dravo in Dravsko polje. Pot nadaljujemo po grebenu mimo domačije Horvat do Sovretove poti. Preden dosežemo Sovretovo pot, na desni strani pod sabo uzremo Hincejevo sekvojo v Orešju, ki je največja med drevesi te vrste na Slovenskem. Po Sovretovi poti se odpravimo do križišča s Klepovo ulico, kjer zavijemo levo navzgor. Med novejšimi hišami pridemo do ulice Vide Alič, po kateri gremo desno do glavne ceste Ptuj–Dvorjane. Cesto prečkamo in gremo naravnost po ozki stezi, imenovani Vičavska pot do reke Drave. Ob Dravi prispemo po Vičavski poti do objektov nekdanje vojašnice na Ptuju. Ko dosežemo Sončni park, se mimo nekdanjega Dominikanskega samostana in knjižnice Ivana Potrča odpravimo po Dravski ulici do mostu za pešce.

Naravne znamenitosti na poti:

  • grajski park, Vurberk
  • jelšev log in rastišče sibirske perunike, Vampah pri Vurberku
  • Bregova bodika, Grajena
  • Hincejeva sekvoja, Orešje pri Ptuju
  • Sončni park pri dominikanskem samostanu, Ptuj
  • platana, Ptuj

Kulturne znamenitosti na poti so cerkev sv. Martina (Dvorjane), grad Vurberk (Vurberk), domačija Hinc (Orešje pri Ptuju), Plančeva kapelica (Krčevina pri Vurberku), Ptujski grad, cerkev sv. Jurija (Ptuj), cerkev sv. Petra in Pavla (Ptuj), Minoritski samostan (Ptuj), Dominikanski samostan (Ptuj), Orfejev spomenik (Ptuj), Florijanov spomenik (Ptuj), Mestna hiša (Ptuj), Mestni stolp (Ptuj) in dvorec Mali grad, Ptuj

Kontakt
Kozjanski park
Podsreda 45, SI-3257 Podsreda, Slovenija
T.: +386 (0)3 800 71 00
F: +386 (0)3 800 71 08
E: kozjanski-park@kp.gov.si
W: www.kozjanski-park.si
Vodja projekta: Tatjana Zalokar