Marijina romarska pot: Ptuj – Ptujska gora – Slovenija je dežela cerkva, kapelic in znamenj, ki jih najdemo na slehernem griču. Tudi na projektnem območju, ki zajema Pomurje, Podravje in Savinjsko regijo na slovenski strani ter krapinsko-zagorsko in varaždinsko območje na hrvaški strani, je zelo bogata sakralna kulturna dediščina. Romarski centri in ostali kraji na obeh straneh meja so med sabo nepovezani in tako tudi turistično neprepoznavni, čeprav imajo velik turistični potencial. Z Marijino romarsko potjo želimo povezati slovenska in hrvaška Marijina svetišča in izjemno bogato kulturno in naravno dediščino ob trasi ter jo celostno promovirati in tržiti. Kraji in objekti ob poti pa bodo dobili dodano vrednost in priložnost, da postanejo del turistične ponudbe Marijine romarske poti. Med romarskimi središči na projektnem območju v Sloveniji po pomenu izstopata Ptujska Gora in Svete gore nad Bistrico ob Sotli, ki imata dolgoletno romarsko tradicijo. Na Hrvaškem pa ima poglavitno mesto romarski center Marija Bistrica, ki je hkrati hrvaško nacionalno svetišče. Marijina romarska pot je del mednarodne istoimenske kulturne romarske poti, ki vodi iz Čenstohove na Poljskem prek Levoče na Slovaškem do Mariazella v Avstriji, nato pa skozi Gradec pelje v Slovenijo in se nadaljuje na Hrvaško. 409 km dolga pot v Sloveniji in 393 km na Hrvaškem je namenjena romarjem, pohodnikom, ljubiteljem narave in kulturne dediščine ter vsem tistim, ki želijo spoznati še neodkrite, zanimive kraje. Za prepoznavnost Marijine romarske poti je bil izdelan tudi logotip, ki je nastal na osnovi različnih monogramov, najdenih v Marijinih svetiščih v Sloveniji in Hrvaški.
Marijina romarska pot, zahodna smer (varianta 1, etapa 4) se prične pri peš mostu čez Dravo
Opis poti: Zahodna smer, varianta 1, etapa 4
Smer poti: Ptuj – Videm pri Ptuju – Podlehnik – Ptujska gora
Dolžina: 32 km, 8 ur 45 min
Po mostu za pešce prečkamo reko Dravo ter zavijemo levo proti železniškemu mostu. Na desnem bregu reke Drave se pot za železniškim mostom usmeri proti semenarni, pred katero na križišču zavijemo levo. Desno ob proizvodnih objektih gremo po gramozni cesti, ki vodi med dvema žičnima ograjama, do Puhovega mostu. Skozi podvoz pod mostom nadaljujemo pot ob žični ograji do križišča pri ptujski čistilni napravi. Prečkamo dovozno asfaltno cesto k čistilni napravi ter gremo naravnost po gramozni cesti do manjšega gozdička na levi strani ceste. Na koncu gozdička gremo levo proti nasipu Ptujskega jezera. Pri kontejnerjih čistilne naprave zavijemo desno po gramozni cesti, ki poteka ob umetni strugi. Po tej cesti, nad katero se dviga nasip akumulacijskega Ptujskega jezera, gremo do desnega odcepa kolovoza, po katerem dosežemo ribogojnico v Šturmovcih. Od ribogojnice se pot nadaljuje najprej po asfaltni cesti, ki vodi do Vidma pri Ptuju. Cesto kmalu za strnjenim naseljem zapustimo v levo ter ob robu gozda ponovno dosežemo asfaltno cesto. Levo se razprostira Krajinski park Šturmovci. Po prečkanju ceste pot nadaljujemo po kolovozu do mostička čez nekdanji rokav Drave. Sedaj hodimo po nasipu ob reki Dravinji vse do nogometnega igrišča ob osnovni šoli Videm pri Ptuju. Na asfaltni cesti zavijemo levo ter mimo cerkve sv. Vida in občinske stavbe dosežemo most čez reko Dravinjo. Po prečkanju Dravinje smo v Halozah in na prvem križišču zavijemo desno v smeri Dravinjskega Vrha. Levo nad stanovanjskimi hišami stoji cerkev sv. Janeza. Lokalno cesto čez nekaj metrov zapustimo v desno ter gremo po dovozni cesti do roba gozda. Zavijemo levo ter se po poti povzpnemo do dovozne ceste in naprej po njej do grebenske asfaltne ceste na Dravinjskem Vrhu. Tukaj se naša pot sreča s Haloško planinsko potjo in E7, ki vodita iz Borla proti Podlehniku.
Po cesti gremo desno mimo domačije Kolednik do vinotoča na Dravinjskem Vrhu. Na križišču za vinotočem gremo desno navzdol in ob obori za jelene naprej proti Majskemu Vrhu. Grebenska cesta, po kateri hodimo, se vije med vinogradi vse do gozda, na koncu katerega pred spustom asfaltne ceste v dolino Rogatnice zavijemo levo na gramozno cesto med vinograde. Po tej cesti gremo do hiše na vrhu griča in naprej do vinograda. Ob vinogradu zavijemo desno in se spustimo do gozda. Skozenj dosežemo asfaltno cesto, po kateri pridemo do križišča pri osnovni šoli Podlehnik. Tu zavijemo levo in gremo do prvega križišča, kjer se cesta odcepi proti Leskovcu. Po tej cesti lahko gremo do bližnjega odcepa v desno, ki nas pripelje do Marijine cerkve. Marijina romarska pot pa se nadaljuje naravnost po cesti, ob kateri nadaljujemo pot čez potok Rogatnica do avtohiše. Tukaj se odcepi cesta na Gorco, mi pa nadaljujemo pot po cesti naprej, čez nadvoz AC Maribor–Zagreb, do bližnje gostilne. Smerna tabla nas usmeri naravnost po dovozni cesti proti lovskemu domu Podlehnik. Pred vhodom na dvorišče lovskega doma zavijemo levo. Gremo ob robu travnika v gozd, skozi katerega pridemo na asfaltno cesto. Zavijemo desno ter pri novejši hiši ostro levo na kolovoz, po katerem se spustimo do ribnika Podlehnik. Pot nadaljujemo po vzhodni obali ribnika do izpusta za vodo ter naprej do gozda. Skozi gozd se povzpnemo do prvih hiš na Gorci, mimo katerih dosežemo asfaltno cesto. Po njej gremo levo mimo nekdanje pristave ptujskega župana Orniga proti Dežnemu. Desno pod nami imamo lep pogled na cerkev sv. Trojice na Gorci.
Baziliko Marije zavetnice na Ptujski Gori je že stoletja romarski kraj mnogih Slovencev
Cesta čez Gorco, po kateri poteka naša pot, se vije med vinogradi vse do viničarskega muzeja, ob katerem stoji turistični dom Turističnega društva Podlehnik. Pot nadaljujemo po cesti desno od viničarskega muzeja do križišča pri mogočni smreki. Tukaj zavijemo desno ter se po klancu povzpnemo do roba gozda. Pot nadaljujemo po desni cesti, ki vodi ob robu gozda navzgor. Kmalu smo na križišču z asfaltno cesto v Zgornji Pristavi. Gremo po grebenski cesti naravnost in pri vikend hiši levo navzgor. Kmalu dosežemo vinotoč v Dežnem, mimo katerega se spustimo po strmi cesti med vinogradi in nato skozi gozd do križišča v dolini. Na tem križišču gremo desno po gramozni cesti do mostu čez potok Peklača, kjer dosežemo asfaltno cesto v Doleni. Po cesti gremo desno do mostu čez potok Kačjak pri prvi kmetiji. Pred gospodarskim poslopjem zavijemo levo mimo sadnega drevja v gozd. Sedaj se začnemo vzpenjati po gozdni poti skozi dolino potoka Kačjak na Janški Vrh. V zgornjem delu doline je pot utrjena z lesenimi varovali. Na grebenu stopimo iz gozda ter se desno mimo starejše hiše povzpnemo do asfaltne ceste. Po tej grebenski cesti gremo levo med zidanicami do gozda, kjer stopimo na cesto, ki pripelje iz Dolene. Pot nadaljujemo levo navzgor do cerkve sv. Janeza Krstnika na Janškem Vrhu. Na križišču pod cerkvijo pot nadaljujemo po desni cesti po hribu navzdol skozi gozd v Doklece. Naravnost se od naše poti odcepi Haloška planinska pot, ki vodi proti Narapljam. Ko pridemo po hribu navzdol iz gozda do večje kmetije, gremo mimo nje do križišča v dolini Dravinje. Zavijemo levo in po nekaj metrih desno proti mostu čez Dravinjo. Na levem bregu pridemo do križišča z glavno cesto, kjer zavijemo levo. Po nekaj metrih hoda ob tej cesti gremo pri velikem čebelnjaku desno navzgor proti gozdu. Ob robu gozda se povzpnemo do betonskih stopnic ter skozi gozd dosežemo asfaltno cesto. Po cesti gremo desno navzgor proti Ptujski Gori. Pot nas vodi najprej mimo posameznih hiš in skozi gozd do križišča, kjer gremo naravnost do kapele. Le nekaj metrov naprej pri orehu zavijemo desno po dovozni cesti do pokopališča. Mimo cerkvice sv. Lenarta se spustimo do ceste, kjer se naši poti z desne strani priključi Pot sv. Martina, ki prihaja iz Hajdine. Zavijemo levo ter nato po nekaj metrih krenemo desno po romarskih stopnicah na trg pred Baziliko Marije zavetnice na Ptujski Gori.
Naravne znamenitosti na poti so Habjaničeva, Maherjeva in Murkova lipa (Videm pri Ptuju), Ptujsko jezero, Krajinski park Šturmovci, ribnik (Tržec), Haloški vodnjak (Gorca), stoletna tisa (Ptujska Gora), jezero Dežno (Dežno pri Podlehniku).
Kulturne znamenitosti na poti so cerkev sv. Vida (Videm pri Ptuju), Minoritski samostan (Videm pri Ptuju), cerkev sv. Janža (Dravinjski Vrh), Gaiserjev križ (Dravinjski Vrh), cerkev žalostne Matere Božje (Stanošina), cerkev sv. Duha (Rodni Vrh), cerkev sv. Trojice (Gorca), Etnološki muzej (Gorca), Viničarski muzej (Gorca), kužno znamenje (Janški Vrh), cerkev sv. Janeza Krstnika (Janški Vrh), Gomilno grobišče (Podlože pod Ptujsko Goro), Pranger (Ptujska Gora), kužno znamenje (Ptujska Gora) in cerkev sv. Lenarta (pokopališče na Ptujski Gori).
Kozjanski park
Podsreda 45, SI-3257 Podsreda, Slovenija
Tel.: +386 (0)3 800 71 00
Fax: +386 (0)3 800 71 08
E-pošta: kozjanski-park@kp.gov.si
Splet: www.kozjanski-park.si
Vodja projekta: Tatjana Zalokar