fbpx

Kurent (Korant) kot pustni patron

Kurent (Korant) kot pustni patron
Deli na:

Kurent (Korant) kot pustni patron – Kamorkoli pogledaš v pustnem času, na Slovenskem vse nori in tudi v okolici Ptuja ima ta čas svojega ˝patrona˝. V pratiki je bil že od nekdaj za pustni torek narisan ˝Pust˝, njegovo pravo ime pa je na Slovenskem že dolgo znano kot Kurent ali Korant. Na Gorenjskem pod Storžičem so ljudje včasih na večer pred pustnim torkom pri večerni molitvi dodajali ˝še en očenaš in čaščenomarijo svetemu Kurentu na čast in slavo, ki bode jutri njega god in praznik˝. Na goričkem so si odrasli voščili kakor za praznike:˝Sveti pust ti voščim..˝, na Štajerskem pa so prepevali pesmi o svetem Kurentu.

Kurent

Kurent v svoji značilni strah spoštujoči maski.

Kako in kdaj je nastal lik kurenta ni znano, podobne like pa sicer najdemo tudi v Medžimurju (Lame), v Slavoniji in Baranji (Nusami) in v Bolgariji (Kukeri). Nekateri menijo, da je lik kurenta v naše kraje prišel iz JV Evrope in se pomešal z verovanji staroselcev. Kurent danes velja za boga razbrzdanega veselja, ki so ga častili že naši poganski predniki. Nekateri trdijo, da je njegov vrstnik pri starih Grkih bil bog Dionysos, kar pa strokovna javnost še ni potrdila. Na Slovenskem je kurent prisoten v številnih ljudskih pripovedkah, ena med njimi pa pripoveduje o kurentu in vesoljnem potopu. Povest pripoveduje, da so skoraj vsi ljudje potonili, le štirim se je uspelo rešiti. O treh povest molči, pove pa nam le, kako se je uspelo rešiti četrtemu. Na visokem hribu se je vinska trta s svojim vršičem dotikala neba. Te se je četrti oprijel in začel plezati po njej. To je videl tudi kurent, ki je bil pri starih Slovanih zelo spoštovan bog. Razveselil se je tega, da človek išče pomoč na trti, ki je bila posvečena njemu in se ga usmilil. Voda je začela odtekati in zemlja se je posušila. Rešeni je moral kurentu, svojemu rešitelju, obljubiti, da bo zmeraj spoštoval njemu posvečeni zelišči in užival njune sadove. Ti dve zelišči sta bili ajda in vinska trta. Rešeni človek je vzel trtino sadiko in ajdino bilko, ter se odpravil po svetu iskat domovino. Ustavil se je na bregovih Jadranskega morja in ju posadil. Še dandanes imajo na Proseku zelo dobro vino in Kranjci, njegovi potomci, še zdaj žive večidel od ajde. Ti štirje rešeni ljudje so se razpršili na vse štiri strani zemlje in spet napolnili zemljo.

kurent

V Prekmurju je bil kurent prelep mladenič, za katerim so nenehno norele dekleta in pred njimi nikoli ni imel miru. Pred nemirom se je umaknil v puščavo in tam prosil Boga za iznakažen obraz. Bog je uslišal njegovi želji in zrasli so mu rogovi. Ko se je vrnil je pred dekleti končno imel mir, a so v njegov spomin začele pustni torek praznovati z razposajenimi norčijami. Spet druga zgodba kurenta opisuje kot grozovitega velikana in razbojnika. Po starem izročilu ga je Kristus ukrotil tako, da ga je spremenil v junca in ga za sedem let dal kmetom v rejo. Teh sedem let je bilo v vasi zelo rodovitnih in so se ljudje od samih dobrot prevzeli. Ko sta se Kristus in sveti Peter po sedmih letih zopet vrnila v vas, sta opazila, da so ljudje junca v pražnjih oblekah gonili po ulicah in zbijali šale ter norčije. Junca sta jim odvzela in ga odgnala iz vasi ter ga spet spremenila v človeka, kurent pa se je spokoril in odšel daleč v drugi kraj. To naj bi se po izročilu zgodilo ravno za pustni torek, zato so ljudje na ta dan še naprej zganjali norčije. Jedro takšnih pripovedk je po trditvah Nika Kureta v današnjih dneh zbrisano in nas le bledo spominjajo na stare navade. V svoji knjigi ˝Praznično leto Slovencev˝ je zapisal, da ob njih danes začutimo neke davne in povsem porušene in zbledele predstave. Če je kurent, kar je bil Grkom Dionysos, potem je osrednji junak novoletnih obredij, spremenjenih v pustne norčije. Pri tem velja, da ni bil samo zavetnik razbrzdanega veselja, ampak tudi pobudnik in varuh novega življenja, ki prinaša pomlad.

Kurent

Kurenti so vsako leto glavna atrakcija ptujskega Kurentovanja.

Viri:

  • Foto: Črtomir Rosić
  • Kuret N., Praznično leto Slovencev, 1965, Mohorjeva družba v Celju
  • Bažato M., Bogataj J., Človek z masko, 1994, Didakta
  • Etnografsko društvo Borovci
  • Etnografsko društvo Kurent
  • Wikipedija