Kurent (Korant) kot maska – Kurenti (Koranti) so najslavnejše štajerske maske, posebej pa so znani tisti iz Markovec pri Ptuju oz. iz Ptujskega polja. Ptuj in njegove okoliške vasi na Ptujskem polju spadajo med najbolj pustna območja Slovenije. V pustnih dneh omenjene kraje prevzame povsem svojevrstno vzdušje. Kamorkoli pogledaš v tem času vse nori, povsod se peče, cvre in kuha. Značilni so pustni krofi, ljudje pa se maskirajo, zabavajo in zganjajo raznovrstne norčije. Osrednji lik je seveda Kurent (Korant), ki je svojevrstna in skrivnostna šema. Kurentova maska in celotni šemski lik se je skozi leta nenehno razvijal in se razvija še danes. Včasih je bil kurent oblečen v narobe obrnjen ovčji kožuh, bel ali črn in prepasan z usnjenim pasom ali verigo. O njem je podobno zapisal tudi Matija Slekovec leta 1887, kronika župnije sv. Marka pri Ptuju: ˝Kurent je preoblečen fant, kateri ima kožuh iz ovčjih kož naopak oblečen tako, da je kosmati del zunaj˝. V novejšem času ima kurent lep ovčji kožuh iz dolge dlake, snovalci kerentovih mask pa so jih nabavljali tudi na ozemlju nekdanje Jugoslavije.
Kurenti (Koranti) v svojem značilnem elementu
Na pasu ali verigi visi vrsta velikih kravjih zvoncev in lepo vezenih robcev. Pravijo, da jih mora biti pet, ker le tako dajo pravo melodijo. Iz nekaterih starejših virov je razbrati, da je kurent imel na hrbtu le en večji zvonec. Zvonci so se starih časih dedovali po hišah iz rodu v rod in so se rabili le za kurantijo, robce pa si je kurent nabral pri dekletih. Z robci je podobno še danes in kurent, ki ima več robcev za pasom je bolj imeniten. Tudi pisane volnene nogavice je včasih fant-kurent dobil od svojega dekleta. Prav tako je svoje spremembe skozi desetletja doživljala kurentova kapa. V tem obdobju je bila osnova kurentove kape v usnjenem naličju, na katero so našili ovčjo ali zajčjo kožo. Iz zapisov je razbrati, da je še leta 1930 ta imela usnjena ušesa, izdelana pa je bila iz ponošenih usnjenih torb. V nadaljnjih letih se je kapa začela izdelovala iz strojenega, včasih celo barvnega usnja, v katero so vrezane odprtine za oči, nos in usta. Sčasoma so se začele kot naglavni okras uveljavljati tudi peruti domačih pernatih živali, predvsem puranjih ali gosjih.
Kurenti (Koranti) imajo maske nadvse zanimivo okrašene s perjem in pisanimi trakovi
Nekateri kurenti so v preteklosti uporabljali celo vranja peresa. Oči in usta so obrobljena z rdečo barvo, nos pa je oblikovan v usnjen rilec. K ustom je prišita na nit nabran bel fižol, ki predstavlja zobe. Pod nosom sta pritrjena dva šopa suhe vrtne mete namesto brk, iz ust pa kurentu visi dolg rdeč in lepo vezen jezik. Na kapi kvišku štrlita dva goveja rogova ali dve tanki palici ozaljšani s šopi perja, ki sta med seboj povezani in prepleteni s trakovi iz pisanega papirja. Včasih je bila kurantova kapa še bolj kakor zvonci častitljiva dediščina, ki jo je prevzel sin od očeta in je morala ostati pri hiši. Strah zbujajočo pojavo kuranta dopolnjuje tudi gorjača (ježevka), ki je na koncu oblečena v ježevo kožo. Ježeva koža se pri nekaterih kurentih pojavlja tudi na koncu nosu. Pomen ježevke ni povsem znan, menijo pa, da gre za obrambno sredstvo. Če primerjamo opisanega kurenta z drugimi vrstami kurentov z Dravskega polja in Haloz, najdemo razlike predvsem v kapi. V teh okoljih poznamo kurenta z rogovi (goveji rogovi, tudi kozji), ki ima ušesa narejena iz usnja.
Kurente vedno spremljajo ˝parklji˝
Zanimivosti: Zapis Matije Slekovca iz leta 1887, kronika župnije sv. Marka niže Ptuja
… Jedini svoje vrste, prava spaka – je »kurent«. Kurent je preoblečen fant, kateri ima kožuh iz ovčjih kož naopak oblečen tako, da je kosmati del zunaj. Na glavi ima »kurentovo kapo«. Ta je zadaj kosmata, spredaj na obrazu je pa iz starega usnja, katero je navadno belo pobarvano. Na usnju so izrezane šći in usta, nos je pa prišit. Tudi v ustih je prišit dolg jezik iz rdečega sukna. Zgoraj ima kapa dolge rogove iz usnja ali klobučevine, na koncu rogov pa še po eno gosje pero. S tako kapo na glavi je »kurent« videti, kakor bi ravnokar bil iz pekla pobegnil. Da se že od daleč naznanja, ima na hrbtu privezan kravji zvonec. Za brambo ima v rokah močen drog, na čegar koncu je pribita cela ježeva koža. Tako napravljen koraka mogočno po vasi, cepeta in skače, kakor bi se bil s samim luciferjem pobratil. Otroci se ha seveda bojijo, ježevke še bolj kot njega, pa vendar bežijo vsi za njim. Ako se pa za katerim zaleti, je krik in beg, da je joj …
Viri:
- Foto: Črtomir Rosić
- Kuret N., Praznično leto Slovencev, 1965, Mohorjeva družba v Celju
- Bažato M., Bogataj J., Človek z masko, 1994, Didakta
- Etnografsko društvo Borovci
- Etnografsko društvo Kurent
- Wikipedija