Čudovite gričevnate Haloze, ki se nahajajo južno od prastarega Ptuja popotniku ponujajo obilico doživetij, med katere spadajo tudi številne naravne znamenitosti in izjemna naravna dediščina. Prav posebna krajina se popotniku ponuja v zahodnih Halozah blizu Makol oz. skrajnem haloškem robu pod samim Bočem, zadnjim vrhom Karavank. Haloze so namreč predvsem sestavljene iz laporja, tod pa najdemo tudi predel, na katerem prevladuje apnenec, ki ga nekateri imenujejo tudi osameli kras. Kras sredi Haloz je izredna zanimivost, ki ima vse značilnosti kraških pojavov kot npr. kraški izviri in ponori, najdemo pa tudi številne druge kraške pojave oz. vrtače, ponikalnice in kotliče. Med prav posebne primere kraškega sveta v Halozah spada prava kraška jama Belojača oz. Belovjača, kot ji pravijo predvsem domačini.
Gre za najdaljšo jamo v Halozah na področju osamelega permskega in triasnega apnenčastega masiva Leneš južno od Makol, ki je tukaj pristal ob tektonskih premikih in prelomih. Zanj so značilni številni prelomi in tektonska razdrobljenost, vanj pa je potok Šega ob koncu ledene dobe, s svojimi zbirnimi dotoki širil razpoke in izdolbel zanimiv jamski sistem.
Belojača, ki še ni v celoti raziskana, sodi med najdaljše kraške jame na Štajerskem in leži na 330 m.n.m., dolga pa je približno 600 m. Dostop do same jame je enostaven in le nekaj minut hoje od starega in zapuščenega rudnika premoga Šega, o katerem priča le urejen vhod in informativna tabla z nekaj zgodovine.
Takoj ob vstopu v Belojačo je Vhodni rov, ki je usmerjen proti jugu in dolg približno 50 m, ter večinoma brez vodnega pretoka. Sicer je dostopen brez posebne opreme, a brez svetilke vseeno ne bo šlo. Prav tako se bo popotnik težko izognil mokrim predelom in blatu. Po večjih nalivih je dostop do jame nedostopen, saj iz nje teče pravi hudournik, pot pa je tudi zelo spolzka. Iz Vhodnega rova se jama razcepi v krajši slepi rov in sifon, ki vodi do ˝križišča˝ kjer se jama nadaljuje in deli v dva rokava. Levi rokav je daljši in je dolg približno 250 m, ter ima tri nadstropja, ki vodijo v Krtov rov, Obelisk in Blatni rov. Rov ima značilni kraški meander z vodo na dnu. Desni rokav je krajši in dolg približno 90 m, ter ima večji vodni pretok, ki priteka z bližnjih 400 m oddaljenih ponorov pri Klečah.
Eden izmed ponorov je 30 m globoko stopnjasto brezno, ki pripelje v enoten meandrast rov dolg 200 m in se konča s sifonom. Oba rova sta brez jamarske opreme nedostopna in zahtevata jamarske izkušnje in spretnost. Jamo mestoma krasijo kapniki in čudovite sigaste prevleke, ki so večtisočletno delo vode, ki raztaplja apnenec in iz njega izloča kalcijev karbonat. Jama Belojača sodi med najpomembnejša bivališča in zatočišča netopirjev v Sloveniji in tudi širšem evropskem prostoru. V njej živijo in prezimujejo ogrožene vrste netopirjev, veliki in mali podkovnjak ter dolgokrili netopir, opaziti pa je tudi jamske kobilice, pajke, manjše hrošče in vešče. Pri domačinih v zvezi z jamo kroži tudi zanimiva legenda o skrivnostni bočki razbojnici Špelki, ki se je vanjo zatekla s svojimi dvanajstimi podaniki in naplenjenimi dragocenostmi, ki so jih odvzeli mimoidočim romarjem in popotnikom. Zaklada zaenkrat še niso našli, je pa jama nasploh zanimiva in vredna ogleda.
nalaganje map - prosimo počakajte ...
Viri:
- Foto: Črtomir Rosić, Klemen Vidmar (https://expressyoumagazine.com/)
- Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih ter zgodovinskih spomenikov na območju občine Slovenska Bistrica, (Uradni list RS, št. 21/92)
- Zbornik Občine Makole: ob 250-letnici Župnije Makole, Občina Makole, 2019
- https://www.obcina-makole.si/objava/59887
- https://www.facebook.com/geoslovenija/photos/jama-beloja%C4%8Dabeloja%C4%8Da-je-550-m-dolga-izvirna-vodna-kra%C5%A1ka-jama-na-obmo%C4%8Dju-haloz-/753049328145131/
- https://www.katasterjam.si/Caves/Details/2204