fbpx

Haloze, čudoviti svet goric in rajskih dobrot

Haloze, čudoviti svet goric in rajskih dobrot
Deli na:

Vinorodni okoliš Haloze (1502 ha) je eden od sedmih vinorodnih okolišev 9.813 hektarov obsegajoče slovenske vinorodne dežele Podravje. Haloze so hribovje, ki v dolžini 40 km poteka ob desnem bregu reke Drave, južno od Ptuja in so prijeten svet močno razgibanih, nizkih terciarnih goric. Začenjajo se na zahodu (Z) pri Makolah oziroma Jelovškem potoku in pobočju Plešivice in se potem vlečejo v že omenjenem sorazmerno ozkem pasu v smeri JZ-SZ vse do Zavrča oz. Goričaka na hrvaški meji. Na zahodu so široke okrog 10 km, na vzhodu pa se zožijo na 6 km. Na severu (S) omejuje Haloze reka Drava in Dravinja na jugovzhodu (JV) pa gorska pregrada Boč-Donačka gora-Macelj oz. meja s Hrvaško. Zahodna stran hribovja obsega gozdove z višjimi gozdnatimi vzpetinami, vzhodna stran pa je vinorodne narave z nižjimi griči in številnimi vinogradi na prisojnih pobočjih. Haloze na južnih obronkih mejijo na vinorodno deželo Posavje, na severu pa na Mariborski vinorodni okoliš.

Haloze

Haloške gorice so izjemno lepe v jesenskih mesecih

Ime Haloze se prvič omenja v 15. stoletju kot Chalas in Kalosen. Nekateri slavisti iščejo izvor imena v latinski besedi Colles kar pomeni vinorodne gorice, drugi iščejo izvor v staroslovanski besedi halonga, ki pomeni kraj, prepleten z griči. Glede na to, da so Haloze prepletene z griči in obenem z vinorodnimi goricam, sta oba izvora povsem primerna. Haloze so že pred 400 let pred našim štetjem poseljevali Kelti, ki so tu zasnovali vinogradništvo. Vino jim je dalo poguma in moči za nadaljnja osvajanja. Širjenje vinogradov v novo osvojenih rimskih pokrajinah so pospeševali rimski priseljenci in vojni veterani. Posebej to velja za rimsko Petovio (današnji Ptuj). Tudi krščanstvo je imelo brez dvoma velik vpliv na razvoj vinogradništva zaradi uporabe vina bogoslužju. Slovenska plemena, ki so se naselila v teh krajih, so od staroselcev prevzela tudi način gojenja trte. Na tem območju so predvsem gojene bele vinske sorte. Večina vin, ki jih pridelajo v Halozah, je pridelana in shranjena na Ptuju, najpomembnejši je Laški rizling (suho vino), sicer pa še beli pinot, šipon, renski rizling, sauvignon, dišeči traminec in rizvanec. Od rdečih sort vinogradniki gojijo predvsem modri burgundec.

Haloze

Ena izmed nekdaj najbolj obiskanih turističnih točk je bila tudi restavracija na Gorci

Vinska zvrst je haložan (ki ga sestavljajo laški rizling, šipon in sauvignon. Dandanes vinogradniki v Halozah združujejo tradicionalna znanja o gojenju vinske trte in negi vrhunskega vina, z ugodnimi klimatskimi, geološkimi in drugimi pogoji. Namreč 5% svetovnih vinogradniških predelov se lahko ponaša s tako ugodnimi okoljskimi pogoji, kot so v Halozah. Prometno odročno obmejno gričevje je s skromnimi možnostmi za preživetje še do nedavnega veljalo za eno najbolj nerazvitih področij Slovenije. Haloze so bile od nekdaj agrarna pokrajina, v preteklosti znana po velikih družinah. Največ prebivalcev so imele po 2. svetovni vojni, nato pa jih je zaznamovalo izseljevanje in do leta 1991 se je število prebivalstva zmanjšalo za dobro tretjino. Pozabljene in odmaknjene so dolgo životarile, sedaj pa se počasi prebujajo. Glavni in paradni konj razvoja je turizem v raznih oblikah. V Haloze lahko pridete na enodnevni ali večdnevni izlet z različno tematiko (vinsko, kulinarično, etnografsko, zgodovinsko)

Haloze

Pogled na jesenske vinograde pri Gorci

Haloze ponujajo obiskovalcem vrsto lepot in doživetij, pri čemer potepanje s kolesom sodi gotovo med posebna doživetja, saj le redko kje lahko izbiraš med tako številnimi potmi, ki so popestrene s čudovito panoramo, vzponi in spusti. Aktualno je tudi jadralno padalstvo, ribištvo, pohodništvo in kmečki turizem. Možno je prespati v motelu , penzionih in počitniških hišicah. Na ogled so mnoge zgodovinske in  kulturne znamenitosti, med njimi pa prav gotovo sodijo Grad Borl, Ptujska Gora in Štatenberg. Grad Borl je zgrajen na mogočni skali v Halozah, kjer 16. poldnevnik sreča reko Dravo. Borl je kot dom prednikov viteza Parsifala prepleten z legendo. Vitez Parsifal je “zahodni” izraz svetovnega arhetipa o človekovi potrebi učiti se, naučiti se postavljati prava vprašanja ob pravem času, da bi odkrili pomen in se na osnovi tega razvijali. Legenda tudi poudarja, da je v tem procesu srce bistveno. Sodobna zgodovina, ki izhaja iz najdenih virov, postavlja njegov začetek približno v 12. ali 13. stoletje, saj je prvi znani pisni vir šele iz leta 1255, ko ogrski kralj Bela IV. izstavi Frideriku Ptujskemu fevdno pismo za gradove Središče, stolp Tra in Anchenstein (Borl).  Anchensteini so bili prvi znani lastniki, ki so živeli na Borlu in so nosili njegov grb, izumrli pa so leta 1323. Posest so nato podedovali gospodje Ptujski, ki so prav tako zelo kmalu izumrli (leta 1438). V vsakem pogledu je znano, da je bil grad Borl v času srednjega veka in kasneje pomembno križišče različnih mej, zato je ostajal zelo živ. Pomembno strateško vlogo je imel grad tudi zaradi naravne lege, ki mu jo dajeta skalni pomol, na katerem je sezidan, in reka Drava, kjer se je odvijal raznovrstni promet in kjer je bilo treba vršiti nadzor nad prometom in nad prehodom preko reke. Pomembnost njegove lege pa je pomenila tudi večji nemir in boje za prevlado. Tako je imel že leta 1291 grad s posestjo poseben status neodvisnega ozemlja.

Haloze

Pogled na Haloze s Sv. Avguština

Ptujska Gora leži na enem od zadnjih haloških gričev, preden se svet povesi proti severu v ravnino Dravskega polja, na jugu preko reke Dravinje pa ležijo strmi griči Haloz z Donačko goro in Bočem. Kraj je že od nekdaj romarsko središče in turistična postojanka. Ob različnih vsakoletnih Marijinih praznikih se tukaj redno zbirajo romarji iz bližnjih in daljnih župnij. Tudi turisti neredko zaidejo sem, saj je s Ptujske Gore prekrasen razgled na vse strani – od Donačke gore, Janškega vrha, Boča na zahodu, pa vse do Ptuja, Dravskega polja in Slovenskih goric na severu.

Haloze

Pogled na grad Štatenberg

Stari grad Štatenberg (Statenberg) je prvič je omenjen leta 1250 kot castrum Stetenburch, ki so ga pozidali deželnoknežji fevdniki, sicer krški vazali vitezi Rogaški. Skozi zgodovino je menjaval več lastnikov, novi dvorec Štatenberg (Statenberg) pa naj bi pričeli zidati grofje Attemsi menda že leta 1696. Dokončno je bil zgrajen med letoma 1720 in 1740. Za Attemsi so ga posedovali Franc Ludovik Blagotinšek pl. Kaiserfeld od leta 1809 dalje, nato Klavdij pl. Pittoni-Dannenfeld, knez Ferdinand Lobkowitz, Žiga Conrad, Pius pl. Buchau in družina Conradi od leta 1849 naprej, med obema vojnama pa rodbina Neumann iz Zagreba. Leta 1910 je del dvorca pogorel, a so ga kmalu obnovili. Leta 1989 ga je prevzela v upravljanje tovarna Impol, danes je v njem gostišče. V številnih vinskih kleteh lahko obiskovalci degustirajo vrhunska vina, na turističnih kmetijah pa poskušajo haloške dobrote. Vsi ljubitelji narave se lahko sprehodijo po neokrnjeni naravi, kjer jih spremlja petje ptic. Za organizirane skupine so na razpolago usposobljeni turistični vodiči, planinci in ostali ljubitelji pohodništva pa se lahko sprehodijo po Haloški planinski poti, Pohodni ekološki poti Žetale ali po številnih drugih pohodnih poteh.

Turistično informativni center Haloze
Poslovni center Halo
Cirkulane 56, 2282 Cirkulane
Tel: +386 2 795 32 00
Fax:+386 2 795 32 03
E-pošta: tourism@halo.si
Splet: http://www.halo.si

Viri:

 

Copyrighted Image !