Na predelih ob Dravi in Ptujskem jezeru, kjer je proglašeno območje Natura 2000 in prevladujejo kmetijske površine, je moč zaslediti mnoge živalske vrste značilne za kulturno krajino. Pri tem velja omeniti območje v trikotniku med staro strugo Drave, Dravinjo s haloškim robom in videmsko ježo pod nasipom Ptujskega jezera s 125 hektarjev obsegajočim ostankom obrečne pokrajine (od leta 1979 zavarovan kot krajinski park Šturmovci), katerega še vedno odlikuje raznolikost življenjskih okolij, vse od prodišč, plitvin, mrtvih rokavov in studenčnic, do košenih in nekošenih poplavnih gozdov ter travnikov. Pestrost bivališč se tu zrcali v velikem bogastvu rastlinskega in živalskega sveta. Šturmovci skupaj z Dravo predstavljajo neprecenljivo naravno vrednoto, ki ni pomembna le v slovenskem, ampak tudi mednarodnem merilu, saj so v njegovem osrčju našle zatočišče mnoge ogrožene živalske vrste, med katere zagotovo sodi tudi evropski bober. Je napol vodna žival z velikimi sekalci, vretenasto oblikovanim telesom in plavalno kožico med prsti zadnjih nog, njegov zajeten in sploščen ter luskast rep pa je namenjen krmiljenju in plavanju. Doseže do 30 kg telesne mase in je največji glodavec v Evropi ter drugi največji glodavec na svetu. Na kopnem je dokaj počasen in neokreten, saj okorno koraka in prestavlja velike, galebjim podobne zadnje noge in kratke prednje okončine. Je zelo plaha in predvsem nočna žival, zato ga je čez dan skoraj nemogoče zaslediti in če ga kaj prestraši odhiti do vode in se požene vanjo.
Bober s svojimi gradnjami spreminja okolja, saj je kopanje kanala njegov pogost gradbeni poseg. S prednjimi nogami odnaša blato in druge usedline z dna plitvega potoka ali močvirnatega jarka in jih poriva na stran. To vedenje je najbolj izrazito poleti, ko je vodna gladina nizka, pri kopanju pa sodeluje vsa družina. Jezove gradi prek potokov, da zajezi vodo in pri tem uporablja blato, kamenje, palice in veje, ki jih ves čas prinaša, tako da postaja jez vse daljši in višji. Obglodana drevesa in drča, ki vodi naravnost v vodo, so tako zanesljivi znaki, da je brežine reke ali potoka naselil bober. Gre za nadvse zanimivo žival, ki je, če se omejimo na staro celino, nekdaj živel skoraj po vsej Evraziji. Zaradi svojega čudovitega krzna je svoj čas pomembno vplival tudi na gospodarstvo in zgodovino mnogih dežel, prav tako pa tudi na Ptujskem. Žal so se do danes zaradi plenjenja in prekomernega lova ohranile samo posamezne izolirane populacije, katerih posamezne primerke zadnje čase lahko zasledimo tudi ob Dravi blizu Ptuja. Bober se je na Slovenskem obdržal še vsaj do 18. stoletja, zadnji dokument o navzočnosti evropskega bobra v Sloveniji pa je njegova slika s ptujskega gradu iz leta 1643, ko so ga uplenili nekje pri Vurberku. Na srednjeveških gradovih so bili namreč navdušeni nad njegovim okusnim mesom in dragim krznom, lovili pa so ga tudi kmetje. Vurberk je omenjen tudi v starih virih povezanih z zanimivim dogodkom iz leta 1677, ki opisuje, da so podložniki ubili groga Güntherja Herbersteina zato, ker se je zavzemal za ohranjanje največje slovenske kolonije bobrov ob rokavih Drave in lokah med Mariborom in Ptujem. V tistem času so lahko podložniki les za kurjavo dobivali samo iz manj vrednih obrečnih gozdov, v katerih pa so za svojo hrano in gradnjo jezov ter bobrišč drevesa podirali tudi bobri. Težko si je predstavljati takratne socialne razmere in sploh srditost podložnikov, ki so bili zaradi bobra pripravljeni najprej ubiti svojega gospodarja.
Slika bobra iz leta 1677, ki jo hranijo na ptujskem gradu
Zanimiv je tudi podatek, da je skoraj stoletje pozneje prav grad Vurberk dobil izključno pravico do lova bobrov na Dravi od nekdanjega dogoškega broda do Ptuja. Terezijanski kataster mariborskega okrožja namreč še leta 1749 obravnava bobra kot lovno divjad, vendar je to hkrati zadnji dokument, ki govori o tej čudoviti in skrivnostni živali pri nas, zato velja, da je bil bober do konca 18. stoletja v Sloveniji iztrebljen. Prelomno je bilo leto 1998, ko se je bober znova pojavil v Sloveniji in sicer na sotočju rek Radulje in Krke. Tja se je razširil iz Hrvaške, gre pa za bobre, ki so jih naselili v porečju reke Save. V naslednjih letih se bobri iz Hrvaške naselijo tudi ob nekaterih drugih naših rekah. Do leta 2006 so znake njegove dejavnosti opazili na reki Krki (prisoten je od leta 1999), Dobličici (2002), Muri, Sotli (2005) in Dravi (2006). Bober je danes naravovarstveno zaščiten, sledove njegovega delovanja pa so vidni tudi na nekaterih mestih v porečju Drave na Ptujskem.
Vir
- Foto slike s ptujskega gradu: Črtomir Rosić
- Video: Davorin Munda
- Wikipedija
- http://www.delo.si/nedelo/bober-si-nazaj-jemlje-ozemlje-ki-si-ga-je-prisvojil-clovek.html
- http://www.pms-lj.si/si/koledar/2016/03/678-Bober-na-pragu-Ljubljane