Ko se popotnik s starega Ptuja poda na pot proti jugu se kmalu znajde sredi prav posebne krajine z nepreglednim spletom ozkih in globokih dolin, nad katerimi se dvigajo strma pobočja pogosto ozkih grebenastih gričev. Gre za prijeten svet Haloz, kjer lahko popotnik spozna vrsto lepot in doživetij, saj lahko le redko kje izbira med tako številnimi potmi, ki postrežejo s čudovito panoramo ter vzponi in spusti. Na ogled so mu mnoge zgodovinske in kulturne znamenitosti (cerkvice, kapelice …), v svoje kleti pa ga vabijo tudi vinotoči in kmetije s kvalitetno turistično ponudbo. Njihovi robovi ali vrhovi so neredko posejani s samotnimi hišami in domačijami, ki na teh od daleč izpostavljenih legah delujejo kot manjša gradišča. Medtem ko je vzhodni del Haloz nižji in predvsem vinogradniški, prevladujejo na zahodu Haloz pretežno gozdovi. Najbrž so prav zato na slikoviti legi najvišjega vrha Haloz (Jelovice, 623 m.n.m.) postavili cerkev sv. Bolfenka, ki stoji znotraj ohranjenega (mestoma rekonstruiranega) kamnitega pokopališkega obzidja. S te lege se vije eden najlepših razgledov na bližnje haloške griče in prostrano Dravsko in Ptujsko polje. Do cerkve sv. Bolfenka se lahko popotnik povzpne iz razloženih Narapelj, ki ležijo ob cesti Majšperk–Žetale. Sprehodi se lahko po dveh označenih poteh: po evropski pešpoti E7, ki pride do Narapelj s Ptujske Gore, in po Haloški planinski poti, ki se v dolino potoka Jesenice spusti z Janškega vrha. Prva pot se proti cerkvi povzpne na začetku naselja, druga pa nekoliko pozneje, tik pred cerkvijo pa del poti vodi po kolovozu mimo Skokove kapelice iz konca 19. stoletja.
Iz strokovnih virov je razbrati različne letnice nastanka cerkve, ki je podružnična cerkev sv. Miklavža v Majšperku. Tako se na primer vas Jelovice kot samo razloženo naselje okrog cerkve, pogosto omenjata v urbarjih ptujskih minoritov in dominikancev iz 15. stoletja, cerkev sama pa ne. Nekateri menijo, da je cerkev nastala že v 14. stoletju, drugod pa lahko zasledimo letnico nastanka 1649. Sv. Bolfenk po katerem cerkev nosi ime, goduje 31. oktobra in ga navadno upodabljajo s sekiro v roki. Stara legenda namreč govori, da je v Zgornji Avstriji nekoč določil kraj, kjer naj bi stala cerkev, tako, da je v tisto smer vrgel sekiro. Zgodovinski viri pri tem ne poročajo, ali so na tak način postavili tudi cerkev sv. Bolfenka v Halozah, namigujejo pa, da bi lahko cerkev postavili na tem mestu zaradi precej gozdnatega področja, saj je sv. Bolfenk zavetnik drvarjev, pastirjev in oglarjev. Z arhitekturo in poslikavo predstavlja cerkev sv. Bolfenka lep in pričevalen zgled skromne vaške podružnice na pragu novega veka, s čudovitimi freskami. Po mnenju strokovne javnosti je treba njihov izvor še pojasniti skupaj s tistimi v Dreveniku, pri Sv. Juriju pod Donačko goro in neohranjenimi v cerkvi sv. Katarine v Cirkulanah, saj razkrivajo dejavnost neke krajevno zaznamovane slikarske delavnice.
Cerkev sv. Bolfenka naj bi bilo delo preprostega zidarja, saj le-ta ni pravilne pravokotne oblike in enako dolgih sten, sestavljata pa jo ravno krita ladja, ki so jo po nekaterih virih leta 1649 na zahodu podaljšali, ter kratek, majhen in nizek križnorebrasto obokan prezbiterij. V devetdesetih letih je potekala celovita statična sanacija precej poškodovanega objekta, takrat pa je bila tudi izvedena drenaža. Cerkev so v celoti pokrili s tipološko izvorno kritino, skrlami. Notranjost cerkvice je zelo slikovita, freske pa so bile povsem obnovljene v letih 1997/1998. Takrat so med restavratorskimi deli naleteli tudi na prekrasen poslikani leseni strop. Tega so prav tako obnovili in restavrirali, poslikave lesenega stropa pa je leta 1997 izvedel akademski slikar Hauko Štefan. Posebno odliko podeželske podružnice predstavlja tudi ohranjena fasadna poslikava (dekorativni pas pod podstrešnim vencem ter naslikani šivani rob). Leta 1994 opravljene raziskave so ugotovile obstoj poslikave tudi po vsej notranjščini, ki jo je do leta 1998 odkril in restavriral Viktor Povše.
 |
 |
Križnorebrasto obokan prezbiterij v skladu s srednjeveško tipologijo poslikav pokrivajo simboli evangelistov z rastlinsko ornamentiko ter soncem in luno, ob oknih so upodobljeni svetniki, večji del neznani škofje. Na južni steni se je ohranila skupina Deesis, kar kaže, da je bila tu upodobljena Zadnja sodba. Deesis ali Deisis (grško δέησις, ‘molitev’ ali ‘priprošnja’) v bizantinski umetnosti in kasneje vzhodni pravoslavni umetnosti na splošno je tradicionalna ikonična predstavitev Kristusa v slavi ali Kristus Pantokrator: ustoličen, drži knjigo, obkrožata ga Devica Marija in sveti Janez Krstnik, včasih pa tudi drugi svetniki in angeli (Velika Deesis). Marija in Janez ter druge figure so prikazani obrnjeni proti Kristusu z rokami, v molitvi za človeštvo. Apostoli, ki bi jih pričakovali v prezbiteriju, so nameščeni na južno steno ladje v njeni izvirni dolžini, južno steno pa po ustaljenem razporedu pokrivata Srečanje in poklon sv. Treh kraljev v Betlehem. Poslikana je tudi slavoločna stena v ladji, z angeloma ki razpenjata t. i. Veronikin prt s Kristusovim obličjem. Freske, ki niso brez določene likovne vrednosti, razkrivajo grob poznogotski slog, ki se v nekaterih prizorih naslanja na starejše grafične predloge, kljub temu pa poslikava po vsej verjetnosti pripada šele zgodnjemu 16. stoletju (pred letom 1523). Cerkev sv. Bolfenka je zelo slikovita in pravi okras kraja, maše v njej pa se odvijajo ob nedeljah (ob 14. uri) in večjih verskih praznikih ter na željo faranov. Cerkev si je možno ogledati tudi drugače, ključi pa se dobijo pri bližnji in nekdanji izletniško turistični kmetiji Lončarič le nekaj korakov od cerkve.
nalaganje map - prosimo počakajte ...
Viri
- Foto: Črtomir Rosić
- https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/58-44-Razvedrilo-4
- Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Majšperk, Občina Majšperk, 2020
- Wikipedija
- Informativna tabla pred cerkvijo