Prešernova ulica na Ptuju je osrednja ulica starega dela mesta, ki je dobila ime po največjem slovenskem pesniku Francetu Prešernu (1800-1849). Ulica se v rahlem loku ovija okrog grajskega griča. Poteka od Slovenskega trga do dominikanskega samostana, kjer na kraju nekdanjih zahodnih vrat v mesto v ostrem loku zavije na severno stran grajskega griča. Skozi omenjena zahodna vrata so Ptujčani do prve polovice 16. stoletja nadzirali prihode in odhode v mesto. V času rimske dobe je po današnji Prešernovi ulici tekla grobiščna cesta, nekoč pa je skupaj z delom trga tvorila značilno tržno ulico, kjer so se odvijali srednjeveški sejmi. Vse do 15. stoletja ulica ni imela posebnega pomena, saj so jo označevali preprosto kot Trg. V starih zapisih najdemo njeno prvo poimenovanje v letu 1445, ko so jo zaradi postavitve žitne mere ob mestnem stolpu, poimenovali v Žitno ulico. Za žitno mero so uporabili žitni kamen iz rimskih časov. Prešernova ulica se kasneje preimenuje v Gosposko ulico, saj so tu prebivali najimenitnejši meščani.
Prešernova ulica na Ptuju poteka od Slovenskega trga do dominikanskega samostana
To ime je bilo v rabi do konca prve svetovne vojne. Sedanji videz s sklenjenimi pročelji in strehami, ki sledijo smeri ulice je dobila v 16. stoletju, pred tem pa so bile stavbe obrnjene na ulico s svojimi krajšimi stranicami. Strešna čela so se na ulico nizala pravokotno oz. v cikcakastem ritmu. V 16. stoletju se je na Ptuju veliko gradilo in preurejalo. Tako so se pročelja hiš in strehe med seboj povezale in podoba ulice se je poenotila. Zanimiva je poznogotska stavba iz sredine 16. stoletja, ki nosi hišno številko 1. Pročelje hiše, ki gleda na Prešernovo ulico je v nadstropju klasicistično predelano, njen videz pa ne daje slutiti, da hiša sega globoko v Jadransko ulico. Na starost hiše opozarja vogalni pomol, ki je klasicistično oblikovan, v enega od njegovih opornikov pa je vzidana črno pobarvana pajlerjanska maska, moška glava grozljivega videza in bujno kodrasto grivo. Maska je nastala okrog leta 1400, izdelal pa jo je eden od kiparjev, ki so jih proti koncu 14. stoletja na Ptuj povabili iz Prage, kjer so se svojega poklica učili pri Petru Pajlerju. Ta je bil sloviti graditelj in kipar praške katedrale sv. Vida. Po črni maski je ime dobila tudi lekarna, ki je bila dolga leta v tej stavbi ˝Pri zamorcu˝.
Stavba s hišno številko 3 je ozka dvoosna stavba, njeno pročelje pa je poslikano z dekorativnimi geometrijskimi liki, ki delijo etaže in ˝šivanimi robovi˝ na straneh. Zanimiv je tudi portal iz časa renesanse, ki je pravokoten, na podboje pa sta prislonjena nažlebljena pilastra z jonskima kapiteloma. Za najstarejšo ptujsko hišo velja zgradba s hišno številko 4. Ob njeni prenovi v sedemdesetih letih 20. stoletja so na pročelju in delno na dvoriščni strani našli sledi romanskega ometa. Le tega so nato rekonstruirali. Stavba je bila večkrat prezidana, najstarejši vidni elementi pa pripadajo 16. stoletju. Iz tega časa so na glavnem pročelju profilirani okenski okvirji v nadstropju in pomol (balkon), ki sloni na dveh konzolah. Pod njim je bila na steni še do prve svetovne vojne vidna stenska slikarija, ki pa jo je žal uničil zob časa. Podobno je okrašen tudi portal na dvoriščni strani stavbe. Na hodnik v nadstropju vodi stopnišče z zanimivim osmerokotnim stebričem, ki se dviguje v treh etažah in ki ga krasijo trije kockasti kapiteli. Hodnik je obokan, sklepniki na križiščih grebenov pa imajo obliko grbov. Stavba s hišno številko 5 je nastala v 15. stoletju, iz tega časa pa je pravokoten portal. Podolgovata stavba s hišno številko 6 ima dolgoletno hotelsko tradicijo. Njegovo najstarejše znano ime je ˝Znati noj˝, od konca 19.stoletja pa do leta 1941 pa je bil v lasti družine Osterberger, po kateri se je hotel tudi imenoval. Leta 1890 so pročelje stavbe preoblikovali v neobaročnem stilu, kasneje v prvih letih 20. stoletja, pa je družina Osterberger stavbi dodala še eno nadstropje. Tako je hotel postal najuglednejša gostinska hiša v mestu. Pritličje je rustikalno, najimenitnejše pa je prvo nadstropje z bogato dekoracijo okrog oken. Danes je v hiši hotel ˝Mitra˝, katerega pa so v letu 2008 popolnoma preuredili.
Ulica se v rahlem loku ovija okrog grajskega griča.
Med hišami iz obdobja rimskega obdobja je zelo zanimiva stavba s hišno številko 16. Ob hoji skozi portal po ozkem prehodu, se na desni opazijo vzidane marmorne fragmente, ki so bili nekoč uporabljeni pri gradnji. Deli reliefov in odlomki tekstov nam razkrijejo, da gre za ostanke posvetnih in nagrobnih kamnov. Za ozkim hodnikom se v nadaljevanju odpre manjše notranje dvorišče. Med lomljenimi kamni lahko obiskovalec odkrije tri velike marmorne kvadre s posvetili bogovom. Zanimiv je predvsem srednji kvader, kjer lahko zasledimo, da je neki Avrelij dal postaviti svetišče in vklesati napis ˝Vsem bogovom˝. Stavba s hišno številko 27 je nekdanja evangeličanska cerkev. Vanjo vodi mogočen rustikalen portal, v katerega teme je vklesana rozeta s križem. Na masiven venec nad preklado je postavljena krogla s križem. Zanimivo pročelje in obdobja neorenesanse imata stavbi s hišni številki 28. in 30. Prva je v pritličju rustikalno obdelana, v notranjost stavbe pa vodi obokana veža z dekorativnimi poslikavami na svodu. V nadstropje vodi stopnišče z ograjo iz litega železa.
V stavbi s hišno številko 29 je nekoč gostoval dijaški dom, v 17. stoletju pa je v njej bila upravna svobodna hiša. Stavba je današnjo podobo dobila leta 1870, v njej pa je prvo gostovala gimnazija. Ta se je leta 1899 preselila v sosednjo stavbo s hišno številko 31, ki je mogočnejša in je takrat bila povsem na novo pozidana. Ta je nastala na mestu zapuščene ordonančne hiše iz 17. stoletja, ki je bila za takratni čas mogočna in s notranjim dvoriščem obdanim a arkadami. Ob koncu 19. in začetku 20. stoletja so se v njenih prostorih hranile muzejske zbirke, dokler se niso leta 1928 preselile v dominikanski samostan. Novo stavbo je neorenesansnem stilu z razgibanim pročeljem postavil ptujski gradbenik Treo. Nad portalom pročelja je vgrajena ˝Meduzina glava˝. Leta 1900 se je gimnazija iz nižje preimenovala v višjo. Na ptujski gimnaziji so med obema svetovnima vojnama poučevali mnogi znani Slovenci s komunističnimi idejami, med njimi Franjo Žgeč, Stanko Cajnkar, Anton Ingolič in France Milčinski. Sedaj v stavbi domuje osnovna šola imenovana po narodni herojki Olgi Meglič.
V stavbi nekdanje gimnazije danes domuje Osnovna šola Olge Meglič.
Prešernovo ulica se zaključi z mogočnim in velikim poslopjem, ki ga os stare gimnazije ločuje Cafova ulica. Stavba se imenuje ˝Mali grad˝ in je nekdaj bila sedež gospostva, ki je imelo lastno sodišče. Kot je v vzhodnem, spodnjem delu mesta ˝Spodnji svobodni dvor˝ predstavljal vzhodno mestno postojanko, predstavlja ˝Mali grad˝ na zahodu ˝Zgornji svobodni dvor. Ime ˝Mali grad˝ je iz novejšega obdobja, navezuje pa se na arhivske omembe tako imenovanega ˝castrum minus˝ ali ˝Kleines haus˝, ki so omenjeni vse od leta 1231. V kasnejših dognanjih se je izkazalo, da je bil ˝castrum minus˝ na grajskem griču, a je ime stavbi ostalo. Prvi neposredni zapisi omenjajo ˝Mali grad˝ listine iz 13. stoletja in mestni statut iz leta 1376. Takrat je bil ˝Mali grad˝ v lasti salzburških nadškofov, ta pa so ga podelili v fevd gospodom Ptujskim. Zanimivo je, da so le ti bivali na gradu, v ˝Mali grad˝ pa so se morali umakniti, kadar so prišli na Ptuj salzburški nadškofje. Pozneje se kot lastniki po izumrtju Ptujskih omenjajo še Schambergi (1441), rodbina Szekely (do 1592), Indungspeugi (do 1633), Herbesteini (do 1690), Wildensteini (do 1740), Mosconi (do 1773) in Attemsi z Vurberka. Sredi 19. stoletja je v stavbi posedovalo okrajno glavarstvo in pred drugo svetovno vojno še Pongratzi. Po vojni so bila v stavbi stanovanja, leta 2000 pa jo je obnovila MO Ptuj ter preuredila v knjižnico. Med samo obnovo so bile izvedene tudi arheološke raziskave, katerih zbirka se lahko pogleda v kletnih prostorih. Najstarejši del stavbe je njegovo zahodno jedro z nepravilnim tlorisom.
˝Mali grad˝ oziroma njegova stavba je bila skozi obdobja večkrat dozidana in preurejena. Tako je prvo nadstropje srednjeveškega izvora in grajena iz kamna, v 16. stoletju pa so poslopje povišali za eno etažo in jo razširili. Okrog leta 1570 je nastal imeniten portal, ki nas vodi v notranje dvorišče, v vogalih pa ima nad lokoma reliefno in dekorativno oblikovani živali. Obe sta podobni zmajema, na sprednjih nogah pa imata kremplje repa pa svedrasto ovita. Prva ima kači, druga pa levu podobno glavo. Visoko streho je poslopje dobilo šele v 18. stoletju. Na ptujski veduti je ˝Mali grad˝ ena od najbolj opaznih zgradb. Nekje pri ˝Malem gradu˝ je bila prvotna meja med srednjeveškim in začetkom rimskodobnega naselja, saj so ob obnovi ceste zasledili domnevno rimske izkopanine. Med ˝Malim gradom˝ in dominikanskim samostanom je bila do 19. stoletja vrzel, kjer sta se stikala mestni in samostanski obrambni sistem. V 19. stoletju so na tem mestu dozidali preprosto enonadstropno stavbo, ki je bila sprva namenjena stanovanjem. Kasneje so jo dozidali in preuredili v zapore, kjer so med drugo svetovno vojno zapirali zavedne Slovence. Ptujski zapori predstavljajo eno od najbolj mračnih obdobij ptujske zgodovine.
Na ptujski veduti je ˝Mali grad˝ iz 13. stoletja ena od najbolj opaznih zgradb.
nalaganje map - prosimo počakajte ...
Viri:
- Foto: Črtomir Rosić
- Brence A., Ptuj z okolico, 1988, Kulturna skupnost Ptuj
- Ciglenečki M., Ptuj starodavno mesto ob Dravi, 2008, Umetniški kabinet Primož Premzl
- Monografija Ptuj, 1974, Skupščina občine Ptuj, Turistično društvo Ptuj
- Koch W., Umetnostno stavbarstvo, 1999, Mladinska knjiga
- Veliki splošni leksikon, elektronska izdaja, DZS d.o.o., Izobraževalno založništvo Amebis d.o.o.
- Radovanovič S., Podravje, Maribor, Ptuj A-Ž, 1996, Pomurska založba
- Brence A., Ptuj: vodnik po mestu, 2003, Umetniški kabinet Primož Premzl
- Maučec J., Vodnik po Ptuju in okolici, 1957, Turistično in olepševalno društvo v Ptuju
- Krušič M., Slovenija: turistični vodnik, 1995, Mladinska knjiga