Ko govorimo o pticah vzdolž reke Drave blizu Ptuja nikakor ne moremo brez omembe vodomca, ki ima na Dravskem in Ptujskem polju edino strnjeno gnezditveno območje v Sloveniji. Na omenjenem območju redno gnezdi 15 – 30 parov kar Dravo blizu Ptuja uvršča med pet najboljših lokacij za gnezdenje vodomca. Gre za močno ogroženo vrsto, saj zaradi utrjevanja rečnih bregov ter uravnavanja rek in potokov njegova gnezdišča izginjajo. Ogroža ga torej spremenjena rečna dinamika in odsotnost naravnih procesov, ki gradijo strme rečne brežine. Drugod po Sloveniji gnezdi zelo razpršeno, zato je predel ob Dravi pri Ptuju izjemnega pomena za njegovo ohranitev. Drugače gnezdi v večjem delu Evrazije Severni Afriki in Oceaniji. Tako kot v večini poselitvenih predelov je Vodomec tudi pri nas prisoten vso leto, južneje pa se odseli le tam, kjer reke pozimi zamrznejo. Iz tega razloga pravimo, da je vodomec delna selivka. Vodomec je velik 15 – 19 cm, s čudovito kovinsko modro barvo in ga lahko najdemo na počasi tekočih potokih in rekah, občasno pa gnezdi tudi ob jezerih. Izogiba se zelo izpostavljenim obalam, glavni dejavnik pa sta čista voda z veliko ribami in dostopnost preže. Je tipičen predstavnik družine, s kratkim repom, čokatim trupom, veliko glavo in še bolj nesorazmerno velikim kljunom, ki lahko predstavlja skoraj četrtino celotne dolžine telesa.
Vrh glave in peruti so zelenkasto modre barve, ki se spreminja glede na kot svetlobe. Hrbet, trtica in rep so svetlomodri, spodnji del trupa ter lice oranžno-rdeči, grlo in lisa ob strani vratu pa bele barve. Tudi mladiči so podobni, le nekoliko manj živih barv z bolj zelenkastim odtenkom po perutih in glavi. Čeprav je zelo pisan ptič, ga je v senci rastja ob vodi zelo težko opaziti, če pa ga splašimo, pa se pogosto piskajoče oglasi in v nizkem, hitrem letu odleti. Bolj vpadljiv je v letu, ko je njegov živo moder hrbet lepo viden. V splošnem je precej plašen ptič, če pa najde ustrezno gnezdišče ga lahko opazimo tudi ob naseljih ali kopališčih.Oglaša se z ostrimi, kratkimi žvižgi, ki jih ponavlja v hitrem zaporedju kadar je vznemirjen. Poje redko; njegova pesem je sestavljena iz podobnih žvižgov, ki jih ponavlja v nepravilnem zaporedju. Samca in samico ločimo le po obarvanosti kljuna. Samec ima popolnoma črnega, samica pa ima osnovo spodnjega dela kljuna rdečkasto obarvano. Njegovo gnezdišče predstavljajo strmi, peščeni, obrežni bregovi v katere izkoplje približno meter dolg rov, kamor samica izvali jajca. Če je leto ugodno, gnezdi tudi dvakrat ali celo trikrat v letu. Vodomca najpogosteje vidimo čepeti na veji nad potokom, mirno reko ali ribnikom, kjer preži za majhnimi ribami, za katerimi se strmoglavo spusti v vodo. Naslednji hip je že zunaj z ribo v dolgem kljunu, nato pa v ravni črti nad vodno gladino hitro odleti. Je pretežno ribojed. Prehranjuje se v glavnem z manjšimi ribami, pa tudi z žuželkami (npr. kačjimi pastirji) in redkeje z mehkužci ter raki.
Viri: