Vinska klet Ptuj, biser vinske tradicije na Slovenskem

Vinska klet Ptuj, biser vinske tradicije na Slovenskem – Najstarejše mesto na Slovenskem slovi že od nekdaj po zgodovinsko pogojeni in odlični raznovrstni kulinariki ter predvsem po odličnih vinih. Mesto ima za seboj že sedem stoletij tradicije pridelovanja in negovanja vin v svojih kleteh. Ugodna sestava tal in vremenski pogoji omogočajo v Halozah in Slovenskih goricah rast številnih žlahtnih sort vinske trte. Čudovit je pogled z obzidja ptujskega gradu proti jugu, na hribovje, podobno okamnelemu valovju, z obrisi Ivanjščice, Maclja, Donačke gore in Boča v ozadju. Na ptujskem območju ima gojenje vinske trte dolgo tradicijo, saj so na sončnih rebrih teh hribov so začeli gojiti vinsko trto že Kelti in Iliri.

To domnevo potrjujejo številne izkopanine, med drugimi tudi vinogradniški nož (vinjak) v obliki, ki so jo poznali že Kelti. Prihod Rimljanov pa je v 1. stoletju vinogradništvo še pospešil. O tem pričajo številni antični spomeniki. Vino so shranjevali v amforah, trebušastih lončenih posodah, ki so jih v kleteh zakopavali v zemljo, pivsko posodje pa je bilo lončeno ali stekleno. V nemirnih časih preseljevanja narodov in propada zahodnega rimskega cesarstva je za nekaj časa zamrlo tudi vinogradništvo. Plemena Ilirov in Keltov na območju sedanjih Haloz ki so preživela prej omenjeno viharno obdobje, so bila le površno romanizirana in ohranila tudi svoje običaje, način dela in življenja. Vinogradništvo je ponovno oživelo s stalno naselitvijo Slovanov, ki so se zlili s staroselci in se od njih naučili obdelovati vinsko trto ter osvojili vinogradniško tehnologijo.

Čeprav se je razcvet vinogradništva nadaljeval v fevdalizmu, bi lahko težko rekli, da je vinorodna trta prinesla haloškemu človeku srečo in blagostanje. Za pridobivanje vina se je v srednjem veku zanimala predvsem cerkev, zato so bili vinogradniki predvsem v lasti posvetne in cerkvene gospode. Fevdalni red, načrtno kolonizacijo in smotrno izrabo zemljišč na ptujskem območju so torej utrjevali menihi iz dominikanskega in minoritskega samostana, ki so bili tudi najboljši vinogradniki in kletarji.

Zraven obširnih posesti predvsem v Halozah, pa so bili minoriti tudi graditelji prvih večjih kleti in prav z ustanovitvijo minoritskega samostana v letu 1239, lahko tudi govorimo o začetkih ptujske vinske kleti. Najstarejša, še danes ohranjena vinska klet na Ptuju, se namreč nahaja ravno v kleti minoritskega samostana. V stoletjih, ki so sledila, so se cerkvi poleg ptujskega plemstva v vinski trgovini pridružili še številni meščani. Ptujčani so vina iz Haloz in Slovenskih goric izvažali v Gradec, Salzburg in tudi naprej na sever. Velik konkurent pri trgovanju z vini pa je bilo mesto Maribor. Znana je tako imenovana ˝vinska vojna˝ za privilegije med mestoma, ki je trajala od začetka 14. do sredine 17. stoletja. Kletarjenje je bilo v tem času na visoki ravni. Vino so hranili v lesenih sodih, pravi mojstri kletarjenja pa so bili zlasti menihi. V drugi polovici 19. stoletja je pri nas večino vinogradnikov uničila trtna uš iz Amerike in primorala deželno vlado z organizirano obrambo proti tej nadlogi.

Vinograde so obnovili s trsi, ki so jih cepili na ameriško podlago, kljub temu, pa so mnogi kmetje in vinogradniki pri tem obubožali. V stiski so zemljo prodali ptujskim in graškim meščanom nemške narodnosti. Sami niso imeli drugega izhoda, kot da so se zaposlili pri novih lastnikih. Pojavila se je nova družbena skupina, tako imenovani ˝viničarji˝, katerih položaj je bil zelo beden. Praktično so naprej živeli na nekdaj svojem posestvu, vinograde obdelovali za nove lastnike oziroma gospoda in živeli od njihove miloščine. Šele po 2. svetovni vojni so problem viničarstva rešili z agrarno reformo. Obsežna sklenjena vinogradniška zemljišča predvsem nedomačinov so tako po omenjeni reformi prešla v posest Kmetijskega kombinata Ptuj, ki je na večjih sklenjenih položnejših zemljiščih uredil terasne nasade.

Dinamika izrabe haloških zemljišč je bila skozi stoletja zelo različna. Iz franciscejskega katastra lahko ugotovimo, da je bilo leta 1824 na območju Haloz 2244 ha vinogradov (8,9 %), največji obseg pa je dosegla leta 1900. V Halozah so takrat vinogradi pokrivali 3168 ha, od tega v vinorodnih Halozah 2279 ha (16,3 % vsega površja), v gozdnatih pa 889 ha (8 %). Od takrat naprej se je njihova površina zmanjševala, pojav pa pripisujejo kot del širšega procesa opuščanja intenzivnih oblik kmetijskega gospodarjenja. Temu se v zadnjih desetletjih pridružujeta še ozelenjevanje in pogozdovanje. Do začetka devetdesetih let 20. stoletja se je na območju Haloz površina vinogradov zmanjšala za 1026 ha in se je v večjem delu 20. stoletja zmanjševala z dinamiko 210 ha na vsakih deset let. Čas po osamosvojitvi je z denacionalizacijo dodal novo komponento v razvoju Haloz. Zaradi razmaha gradnje počitniških bivališč v šestdesetih in sedemdesetih letih že od prej veliko lastnikov vinogradov in sadovnjakov ni prihajalo iz Haloz oziroma se s to pokrajino ni poosebljalo.

Mnogi ljubiteljski vinogradniki danes opuščajo pridelavo in prodajajo zemljišča. Po denacionalizaciji in vstopu Slovenije v Evropsko unijo so prav tujci postali lastniki kakovostnih vinogradov, s tem pa se (v času krize še toliko bolj) že nakazujejo nekateri neugodni procesi, ki so bili značilni že v času pred drugo svetovno vojno. Po nekaterih podatkih je bilo leta 2000 na območju vinogradov za 1389,2 ha (6,5 %), sadovnjakov pa 427,7 ha (2,0 %). Kar 48,7 % Haloz so pokrivali gozdovi, 28,6 % pa travniki. Pozidanih in ostalih sorodnih zemljišč je bilo 1038,2 ha (4,9 %). Leta 2011 so na območju Haloz njive in vrtovi pokrivali 996,8 ha vsega površja (4,7 %), vinogradi 1022,9 ha (4,8 %), sadovnjaki 582,4 ha (2,7 ha), travniki 5598,3 ha (26,3 %), zemljišča v zaraščanju 864,0 ha (4,1 %) in gozd 11.196,1 ha (52,7 %).

Do leta 2011 so se površine njiv in vrtov zmanjšale za 212,8 ha (ali za slabih 18 %), vinogradov za 366,3 ha (za 26,4 %), medtem ko so se zemljišča v zaraščanju povečala za 385,9 ha (ali za 80,7 ha), površina gozdov pa za 850,7 ha (za 8,2 %). Podatki torej nakazujejo splošno težnjo ozelenjevanja in zaraščanja. Kljub temu ima Vinska klet Ptuj, ki je danes v lasti skupine Perutnine Ptuj, velike uspehe. Stara klasična klet s stalno temperaturo in vlago nudi najboljše pogoje za zorenje vina, zelo bogata pa je ptujska vinska vinoteka izbranih letnikov. Ptujska vinska klet se ponaša z najstarejšim letnikom v Sloveniji in širše oziroma z ˝Zlato trto˝ iz leta 1917, ki jo je že pred drugo svetovno vojno uskladiščil vinski trgovec Josef Ornig. Ob začetku druge svetovne vojne je dal klet zazidati in vinoteka je nepoškodovana pričakala osamosvojitev leta 1945. V vinskem arhivu lahko obiskovalec zasledi arhivska vina kot so Laški Rizling, Sauvignon, Traminec, Chardonnay in Renski Rizling izbor.

Izbor vin v ptujski kleti je torej zelo bogat. Danes se ljubitelji in poznavalci navdušujejo z vinsko cvetico šipona, laškega rizlinga, belega borgundca, sauvignona, muškata otonela, rumenega muškata, renskega rizlinga in modre frankinje. Ptujski vinski kleti so se leta 2007 izpolnile stoletne sanje. Njihova vina so postala blagovna znamka, ki je svoje okuse postavila v objeme pričakovanj sodobnih potrošnikov na vseh kontinentih. Izjemen potencial fantastičnih vinogradniških leg Haloz in Slovenskih goric so ujeli v steklenice s preprostim spoznanjem in sporočilom ˝Pullus, vino z okusom˝. Beseda ˝pullus˝ izhaja iz latinščine in pomeni piščanec in tudi poganjek, mladika. Okusi vina so štirje: grenak, kisel, sladek in slan. Pullus vina potrjujejo svojo vrhunsko kakovost z nagradami iz vsega sveta. K potrošnikovim željam usmerjen, donegovan pa tako, da v sebi ohranja vse sortne in druge lastnosti narave, je Pullus najbolj zdravo vino na trgu. V ptujskem vinu odsevata odlično poreklo, bogata in z vinsko zgodovino oplemenitena tradicija ptujskega vinarstva ter izpopolnitev pričakovanj potrošnikov. Posebej priporočam obisk njihovih spletnih strani, kjer je več kot 30 vrst vin Pullus odlično predstavljenih, kot do Bela vina, Rdeča vina, Penine, Posebne polnitve, Arhivska vina in Nagrajena vina.

Sam obisk ptujske kleti je posebno doživetje, saj je opremljena z zvočnimi in svetlobnimi efekti, ki se prepletajo s podobo čudovitih lesenih sodov. V vinskem arhivu se boste srečali z zakladi kleti, kot je že prej omenjeno najstarejše slovensko arhivsko vino iz leta 1917 iz Zlate trte in največji leseni sod, ki lahko shrani več kot 22.115 litrov vina. Kot zanimivost lahko povem, da je bil največji aktiven leseni sod v ptujski kleti s prostornino 40.410 litrov, ki pa ga sedaj hranijo v vinski kleti na ptujskem gradu. Prvi del ogleda poteka v vinski kleti, kjer se boste sprehodili mimo ogromnih sodov in si ogledali zaprašene steklenice vina v vinskem arhivu.

Drugi del ogleda poteka v prostoru za degustacije oziroma v vinskem hramu, kjer imajo prostora za cca 60 oseb, kjer ponujajo ogled odlične multivizijske predstavitve z naslovom ˝Ko se kaplja zaiskri˝. Čudovite fotografije haloških gričev se prepletajo s sprehodom skozi preteklost in sedanjost vinarstva na Ptuju. Predstava je obogatena tudi z glasbo in izbranim besedilom. Najčudovitejša pripoved o neminljivi ljubezni do vinske trte in vinski kulturi pa bo zvenela iz kozarcev, ko boste odlična vina spoznavali skozi pokušino. Multivizijska predstava je na voljo v Slovenščini, Nemščini, Angleščini in Italijanščini. Po končani degustaciji lahko v vinoteki kupite svoje najljubše vino. Dragocenosti Zakladnice tisočletij najdemo torej tudi pod mestnimi tlemi in pri tem nimam v mislih le neodkrita arheološka bogastva. Tudi v ptujski vinski kleti hranijo eno najpomembnejših zgodb, ki je sooblikovala podobo, značaj in preteklo ter sedanjo slavo Ptuja in okolice.

To zgodbo pa lahko v Ptujski kleti doživite in uživate z vsemi čuti. V Ptujski kleti pa se ne ozirajo zgolj v preteklost. Z nadgradnjo znanja, izkušenj in ob upoštevanju žlahtne tradicije negovanja vina zgodbo uspešno nadaljujejo. Njihova vina so postala blagovna znamka, ki je svoje okuse postavila v objeme pričakovanj sodobnih potrošnikov na vseh kontinentih, zato so prejela številne nagrade na prestižnih ocenjevanjih v Franciji, Kanadi, Bruslju, Dunaju, Londonu, Tokiu, San Franciscu…. Torej še eden od razlogov, zakaj obiskati ptujsko vinsko klet. In zagotavljam, vreden je vsakega trenutka, ki ga boste v njej preživeli.

Če se odločite za ogled in pokušino, v kar pa ne dvomim, je to možno le po predhodnem naročilu, vsaj nekaj dni prej. Rezervacije ogledov sprejemajo od ponedeljka do petka med 9.00 in 15.00 uro. Ogledi so možni od  ponedeljka do sobote med 9.00 in 17.00 uro. Oglasite se lahko tudi osebno, v primeru, da vas zanima nakup njihovih odličnih vina pa pokličite v vinsko prodajalno 02/787-98-27.

Ptujska Klet Vinarstvo d.o.o.
Vinarski trg 1, 2250 Ptuj, Slovenija
T: + 386 2 787 98 10
F: +386 2 78 79 813
M: +386 41 394 896
E: info@ptujska-klet.si
W: http://www.pullus.si/

Viri:

• Foto: Črtomir Rosić
• Wikipedija
• Brence A., Šamperl Purg K., Ptuj z okolico, Kulturna skupnost Ptuj, 1988
• Geografski obzornik, 2012
• Monografija Ptuja, Turistično društvo Ptuj, 1971
• Spletna stran: http://www.ptuj.info/index.php/sl/ptujska-klet.html
• Spletna stran: http://www.pullus.si/prva
• Spletna stran: http://www.visitptuj.eu/partners/item/99-ptujska-klet