Haloze so hribovje, ki v dolžini 40 km poteka ob desnem bregu reke Drave, južno od Ptuja in so prijeten svet močno razgibanih, nizkih terciarnih goric. Začenjajo se na zahodu (Z) pri Makolah oziroma Jelovškem potoku in pobočju Plešivice in se potem vlečejo v že omenjenem sorazmerno ozkem pasu v smeri JZ – SZ vse do Zavrča oz. Goričaka na hrvaški meji. Na zahodu so široke okrog 10 km, na vzhodu pa se zožijo na 6 km. Na severu (S) omejuje Haloze reka Drava in Dravinja na jugovzhodu (JV) pa gorska pregrada Boč – Donačka gora – Macelj oz. meja s Hrvaško. Zahodna stran hribovja obsega gozdove z višjimi gozdnatimi vzpetinami, vzhodna stran pa je vinorodne narave z nižjimi griči in številnimi vinogradi na prisojnih pobočjih. Haloze na južnih obronkih mejijo na vinorodno deželo Posavje, na severu pa na Mariborski vinorodni okoliš. Haloze ponujajo obiskovalcem vrsto lepot in doživetij, pri čemer pohodništvo gotovo sodi med posebna doživetja, saj le redko kje lahko izbiraš med tako številnimi potmi, ki so popestrene s čudovito panoramo, vzponi in spusti. Na ogled so mnoge zgodovinske in kulturne znamenitosti (cerkvice, kapelice …), pohodnika pa v svoje kleti vabijo tudi vinotoči in kmetije s kvalitetno turistično ponudbo.
Nadvse priporočam zanimivo krožno pohodniško pot od Naraplja do cerkve Sv. Bolfenka (Jelovice) in nazaj do Naraplja. Do Naraplja se lahko pripeljemo z avtomobilom preko Ptujske Gore in nato v Majšperku zavijemo na odcep v desno proti Žetalam, kjer se kaj hitro znajdemo na cesti, ki vodi med strmimi haloškimi griči in sredi njihovih ozkih grap. Naraplje so razloženo naselje na pobočjih nad dolino potoka Jesenice v Občini Majšperk. Gručasto jedro naselja je v dolini, na pobočjih je nekaj vinogradov, ki v višjih legah preidejo v gozd. Avto lahko pustimo na parkirišču pri stari osnovni šoli, ki je bila ustanovljena že leta 1897. Od leta 1927 je bila štirirazrednica, leta 1929 pa so jo poimenovali Državna mešana narodna šola. Od leta 1962 do 1980 je bila podružnica Osnovne šole Majšperk, leta 1980 pa je bila šola ukinjena. Pot do cerkve sv. Bolfenka oz. Jelovice lahko nadaljujemo po dveh poteh. Prva pot vodi bolj po stran poteh in med vinogradi, druga pa po haloških ozkih cestah ter nista zahtevni. Čeprav sta poti bolj slabo označeni, pa se ni bati, da bi se izgubili. Sicer se iz razloženih Narapelj na Jelovice in cerkvice sv. Bolfenka lahko povzpnemo tudi po dveh označenih poteh: po evropski pešpoti E7, ki pride semkaj s Ptujske Gore, in po Haloški planinski poti, ki se v dolino potoka Jesenice spusti z Janškega vrha.
Prva se v breg požene na začetku naselja Naraplje, druga pa nekoliko pozneje. Ob cerkvici vodi tudi znana in nadvse zanimiva Vinska turistična cesta VTC 11, ki se nahaja na območju Majšperka, Podlehnika, Cirkulan in se razprostira vse do Zavrča. Ob tem je vredno omeniti tudi zanimivo Marijino romarsko pot (Varianta 1 – etapa 5: Ptujska Gora – Jelovice – Bukovje – Donačka gora). Prva krožna pot se torej začne pred staro osnovno šolo v Narapljah. Pred njo je dovolj veliko parkirišče, zraven pa še lesena klopca v senci drevesa z bogato krošnjo. Pot začnemo po lokalni asfaltirani cesti proti jugu v smeri Planjsko – Sitež. Za kakšne 3 km v jkraju Sitež nas tabla usmeri na desno po stranski makadamski cesti, ki nas dokaj strmo privede do slemena Jelovic. Kakšna 2 km lahkotno sledimo omenjeni poti mimo nekaj starih haloških hiš do večjega križišča s spomenikom iz 2. svetovne vojne. Ves čas nas spremljajo čudoviti razgledi na bližnjo Donačko goro in nekaj bolj oddaljeni Boč ter na drugi strani Janški vrh. Na omenjenem križišču zavijemo po makadamski cesti na desno proti cerkvi sv. Bolfenka, ki jo večina poti lahko tudi vidno spremljamo.
Do naslednjega križišča, ki desno vodi do cerkvice pridemo po kakšnih 700 m lahkotne hoje po slemenu. Če na omenjenem križišču zavijemo na levo pridemo na Jelovice do izletniško turistične kmetije Lončarič, ki ponuja okrepčilo za mimoidoče pohodnike in zaključene družbe. Pri Lončaričevih lahko dvignemo tudi ključ od nadvse zanimive cerkvice sv. Bolfenka, ki leži na najvišjem delu Jelovic (537 m.n.v.). Razloženo naselje okrog cerkve se je nekoč imenovalo Sv. Bolfenk, vendar je kmalu po drugi svetovni vojni izgubilo svetniško ime in postalo Jelovice. V minulih desetletjih so Haloze doživele velik osip prebivalstva in taka usoda je doletela tudi Jelovice. V Krajevnem leksikonu Slovenije piše, da je imela vas leta 1991 kar trikrat manj prebivalcev kot leta 1961. Za cerkvico, ki je podružnična cerkev sv. Miklavža v Majšperku se v pisnih virih pojavljajo različne letnice nastanka same cerkve. Nekateri menijo, da je cerkev nastala že v 14. stoletju, drugod pa lahko zasledimo letnico nastanka 1649. sv. Bolfenk po katerem cerkev nosi ime, goduje 31. oktobra in ga navadno upodabljajo s sekiro v roki. Stara legenda govori, da je sv. Bolfenk kraj, kjer bi stala cerkev določil ravno z metom sekire, vendar zgodovinski viri tega za cerkev na Jelovicah ne navajajo. Cerkev je bogata s freskami, ki prikazujejo apostole (ohranjenih je devet) in pohod svetih Treh kraljev v Betlehem, v prezbiteriju pa so naslikani neznani škofje. Cerkev naj bi bilo delo preprostega zidarja, saj le-ta ni pravilne pravokotne oblike in enako dolgih sten. Notranjost cerkvice je zelo slikovita, freske pa so bile povsem obnovljene v letih 1997/1998. Takrat so med restavratorskimi deli naleteli tudi na prekrasen poslikani leseni strop, ki so ga prav tako obnovili in restavrirali. Poslikave lesenega stropa je leta 1997 izvedel akademski slikar Hauko Štefan. Maše v cerkvici se odvijajo ob nedeljah (ob 14. uri) in večjih verskih praznikih ter na željo faranov. V nadaljevanju nas pot vodi mimo že omenjene izletniško turistične kmetije po asfaltirani cesti, ki nas počasi začne spuščati v dolino. Za kakšnih 400 m na levi strani srečamo zapuščeno kapelico v nadaljevanju pa se cesta potegne mimo nekaj stanovanjskih hiš in vikendov ter pašnikov in vinogradov.
Ponekod nas radovedno pospremijo tudi domače ovce in koze, ki se pasejo na pašnikih s svežo travo. Na poti nas večinoma spremljajo mogočna drevesa s svojimi gostimi krošnjami in hoja po njihovi senci je prav prijetna. Do lokalne ceste Majšperk – Žetale pridemo za kakšnih 4 km lagodne hoje, kjer prečkamo potok in na glavni cesti zavijemo na desno. Za dober kilometer hoje po lokalni cesti pridemo do pričetka naše krožne pohodniške poti oz. do parkirišča pred staro osnovno šolo Naraplje. Druga krožna pohodniška pot nas vodi podobno kot prej omenjena, le da proti cerkvi zavijemo že na prvem makadamskem odcepu oz. za dobrih 50 m. Makadamska pot nas vijugasto vodi mimo nekaj zapuščenih kmetij vse do zadnje kmetije ker pot nadaljujemo kakšnih 200 m skozi vinograd in ob pašniku do prvih hiš. Pri teh se usmerimo na desno po makadamski cesti in pot nadaljujemo do prej omenjene asfaltirane ceste. Do nje pridemo za kakšnih 300 m lagodne hoje in zavijemo na levo (usmerijo nas tudi smerokazi Haloške planinske poti) mimo že zapuščene kapelice vse do izletniško turistične kmetije Lončarič ter naprej na Jelovice do cerkve sv. Bolfenka. Do začetka poti oz. do parkirišča ob stari osnovni šoli se lahko vrnemo po prej opisani makadamski ali asfaltirani cesti. V vsakem primeru je pot z višinsko razliko 370 m in približno 11 km hoje lagodna in s prekrasnimi pogledi po gozdnatih Halozah in bližnjih vrhovih. V jesenskem času gozdovi na poti ponujajo tudi dobro rekreacijo pri nabiranju kostanjev, ki jih je kar precej, ob sezoni pa tudi nabiranje gob.
Viri:
- Foto: Črtomir Rosić
- Wikipedija
- Informativna tabla pred cerkvijo sv. Bolfenka
- http://marijina-romarska-pot.si/etape17/varianta_1_-_etapa_5_ptujska_gora_-_jelovice__bukovje__rudijev_dom_pod_donacko_goro
- http://www.xn--druina-5pb.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-majsperk