Haloze so hribovje, ki v dolžini 40 km poteka ob desnem bregu reke Drave, južno od Ptuja in so prijeten svet močno razgibanih, nizkih terciarnih goric. Začenjajo se na zahodu (Z) pri Makolah oziroma Jelovškem potoku in pobočju Plešivice in se potem vlečejo v že omenjenem sorazmerno ozkem pasu v smeri JZ – SZ vse do Zavrča oz. Goričaka na hrvaški meji. Na zahodu so široke okrog 10 km, na vzhodu pa se zožijo na 6 km. Na severu (S) omejuje Haloze reka Drava in Dravinja na jugovzhodu (JV) pa gorska pregrada Boč – Donačka gora – Macelj oz. meja s Hrvaško. Zahodna stran hribovja obsega gozdove z višjimi gozdnatimi vzpetinami, vzhodna stran pa je vinorodne narave z nižjimi griči in številnimi vinogradi na prisojnih pobočjih.
Haloze na južnih obronkih mejijo na vinorodno deželo Posavje, na severu pa na Mariborski vinorodni okoliš. Haloze ponujajo obiskovalcem vrsto lepot in doživetij, pri čemer pohodništvo gotovo sodi med posebna doživetja, saj le redko kje lahko izbiraš med tako številnimi potmi, ki so popestrene s čudovito panoramo, vzponi in spusti. Na ogled so mnoge zgodovinske in kulturne znamenitosti (cerkvice, kapelice …), pohodnika pa v svoje kleti vabijo tudi vinotoči in kmetije s kvalitetno turistično ponudbo.
Nadvse zanimiva je krožna pohodniška pot od Dežnega pri Podlehniku preko Gorce na Rodni vrh ter naselja Jablovec nazaj v Dežno pri Podlehniku. Do podlehniškega ribnika kjer je tudi gostišče oz. penzion ˝Ob ribniku˝ zavijemo desno z regionalne ceste Ptuj – Gruškovje. Odcep do ribnika je lepo označen s tablo, pred omenjenim gostiščem pa je veliko parkirišče, kjer lahko pohodnik brez skrbi pusti svoj avtomobil. V nadaljevanju nas pot vodi po rahlem klancu proti cerkvi sv. Trojice in nekdanjega gostišča na Gorci. Gradnjo cerkve je 18.6.1654 začel celjski župnik Bernhard Maurisperg. Zgradili so jo dominikanci, sedanjo podobo pa je dobila leta 1754, ko so poleg cerkve postavili še samostan. V letu 1759 je bilo zgrajeno župnišče, ki so ga kasneje z obokanim hodnikom povezali s cerkvijo. Glavni oltar je dobila cerkev šele v letu 1671. Dominikanci so tukaj maševali na dan sv. Trojice, na Anino, Florijanovo in ob rožnovenskih praznikih. Cerkev je mogočna baročna stavba z baročnim oltarjem sv. Trojice in stranskima oltarjema sv. Ane in sv. Florijana in drugimi znamenitostmi, kot denimo Skrivnosti rožnega venca, poslikave na stropu in križev pot.
Kot kurata sta tukaj delovala Celestin Casperini (1786-1790) in Reginald Primitz (1790-1800). Leta 1784 je bila ustanovljena župnika Sv. Trojice. Cesar Jožef II. je leta 1786 dominikanski samostan na Ptuju ukinil, Minoriti, ki so jih nasledili, pa so leta 1828 prenesli sedež župnije iz Podlehnika na Gorco. Ko pridemo na vrh, pri nekdanjem gostišču nadaljujemo desno po asfaltni cesti s slikovitim pogledom na Podlehnik, bližnje vinograde in gozdove na Gorci vse do Boča in naprej. Po nekaj kilometrih hoje po vijugasti in romantični cesti, kjer vsak ovinek prinese nekaj novega se nam na enem od gričev prikaže etnološki muzej z zanimivo zbirko starega haloškega kmečkega in vinogradniškega orodja. Leta 2009 ga je postavilo Turistično društvo Podlehnik, projekt pa je sofinancirala tudi Evropska unija v okviru projekta LAS Haloze. Postavitev etnografskega muzeja je od članov društva zahtevala popolno predanost in pripravljenost s prostovoljnim delom, saj drugače projekta ne bi mogli izvesti. Projekt so v celoti zaključili do predvidene faze in vanj premestili haloške eksponate, ki jih želijo iztrgati pozabi in propadanju, saj so bili izpostavljeni vremenskim neprilikam.
Predani člani so uničujočemu zobu časa iztrgali več kot 30 haloških eksponatov in jih pripeljali v etnografski muzej. Pogled z vrha ob muzeju sega na vse strani vse do Ptuja in naprej po Slovenskih goricah na severu, na južni strani do Boča ter vzhodu vse do sv. Avguština in Hrvaško. Na zahodu se pohodniku razprostira čudoviti pogled na lepo urejene vinograde in bogate bukove gozdove. V nadaljevanju nas zanimiv smerokaz napoti na Rodni vrh do cerkve sv. Duha. Ta pot še nekaj časa vodi po asfaltirani cesti, na kar se nadaljuje z makadamsko cesto. Ta se pri smerokazu oziroma oznaki za Haloško planinsko pot desno razcepi proti Ptujski gori in levo skozi gozd po neoznačeni poti do omenjene cerkve. Prvotno je bila cerkev sv. Duha podružnica Sv. Vida pri Ptuju, od leta 1770 pa podružnica župnije v Podlehniku, potem 40 let samostojna župnija, danes pa podružnica župnije Sv. Trojice. Leto njenega nastanka ni znano, leta 1668 pa se omenja kot podružnica Sv. Vida. Predvidevajo, da je še starejša, o čemer priča dokument iz leta 1652, v katerem tamkajšnji cerkveni ključar prosi deželno vlado v Gradcu za podporo pri nabavi novega zvona proti hudemu vremenu. Zunanjost preproste, 13 m dolge cerkvice, priča o njenem gotskem poreklu in s tem o njeni veliki starosti. Verjetno je bila proti zahodu v poznejšem času podaljšana.
Glavni oltar je iz časa baroka. Na binkoštno nedeljo (petdeset dni po veliki noči) je v tej cerkvici veliko žegnanje na katerega pridejo ljudje iz širšega okoliša. Domačini po maši navadno pripravijo srečelov in skupno praznovanje ob dobri kapljici, domačem kruhu, haloški bunki in prepevanju veselih pesmi, ki se zavleče pozno v popoldan. Pri križišču nekaj metrov naprej od cerkve, zopet zavijemo levo na asfaltno cesto in nadaljujemo po Rodnem vrhu, kjer srečamo kar nekaj hiš. Rodni vrh je sicer naselje v občini Podlehnik, ki je bolj malo naseljen, saj ima le okrog 50 prebivalcev.
Za razliko od Gorce je Rodni vrh precej kmetijski in gozdnat a kljub temu zelo zanimiv. Popotnika namreč ves čas spremlja ptičje prepevanje, v pozdrav pa nemalo krat pred pohodnika skoči tudi kakšna plaha srnica ali srnjak. Po nekaj minutah skozi naselje pohodnika pot popelje mimo stare šole in do naslednjega križišča z makadamsko cesto. Asfaltna cesta vodi desno do naselja Zakl, levo pa se odcepi makadamska pot, ki vodi mimo starejše haloške hiše s kapelico in ob gozdu skozi naselje Jablovec. Ta nas v nadaljevanju pripelje nazaj do gostišča ˝Ob ribniku˝ oziroma naselja Dežno pri Podlehniku. Pot ni označena a je lepo široka in v večji meri vodi v senci košatih bukev. Dolga je približno 10,5 km in jo z rahlo hojo po nezahtevnem terenu prehodimo za dobre 3 ure. Krožno pohodniško pot po Halozah si lahko podrobneje ogledate tudi na spodnjem zemljevidu.
Viri:
- Foto: Črtomir Rosić
- Spletna stran župnije Sv. Trojice
- Spletna stran Turističnega društva Podlehnik
- Opisna tabla Marijine romarske poti pred cerkvijo sv. Trojice