LiveDrava, projekt obnove rečnega ekosistema nižinskega dela Drave v Sloveniji – Reka Drava je čudovita in mogočna reka, ki je ves čas svojega obstoja odrejala razvoj mnogih mest in usodo ljudi ob njenem toku. V zgornjem toku je reka izrazito hudourniška in ima precejšen strmec, tako da prenaša velike količine proda in drugega plavja, ki se danes v precejšnji meri nabira v zajezitvenih jezerih. Niz hidroelektrarn je temeljito spremenil njene hidrogeografske značilnosti, saj se od Beljaka do Varaždina praktično preliva iz enega jezera v drugega. Pred izgradnjo verige hidroelektrarn je Drava zlasti v srednjem in spodnjem toku pogosto poplavljala, po izgradnji verige hidroelektrarn pa se je poplavna nevarnost ob Dravi sicer zmanjšala, vendar kljub temu ljudje ob reki niso povsem varni pred njimi. Struga Drave je v naravnem stanju samo v spodnjem toku, od izliva Mure navzdol, v zgornjem toku pa je večinoma torej regulirana in omejena z nizkimi protipoplavnimi nasipi, tako da teče le skozi ozek pas obvodnega rastja, obdanega s travniki in pašniki. Kljub temu je območje Drave med Selnico ob Dravi in Središčem ob Dravi eno najpomembnejših območij za ptice v Sloveniji. Zaradi kar 38 v evropskem merilu ogroženih vrst so jo vključili v območje Natura 2000, ki je namenjeno ohranjanju najbolj dragocenih predelov narave na ozemlju Evropske unije.
Foto: http://livedrava.ptice.si/domov/galerija/fotogalerija/
Opredelitev tega območja v Sloveniji je bila med drugim utemeljena s pojavljanjem 52 ogroženih in varstveno pomembnih vrst ptic, 3 vrst rib, 2 vrst kačjih pastirjev, vidre in želve močvirske sklednice. V zadnjih 30 letih je bilo na Dravi ugotovljenih kar 280 vrst ptic, približno 120 vrst pa jih tukaj gnezdi redno ali občasno. Druge se pojavljajo v času selitve, med prezimovanjem ali zgolj naključno na svoji poti. V ohranjanje in obnovo bogastva narave ob reki Dravi se aktivno vključuje tudi Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), ki je neprofitna nevladna organizacija, ustanovljena leta 1979. Društvo deluje v javnem interesu ohranjanja narave, varstva okolja in na področju raziskovalne dejavnosti, pri številnih dejavnostih pa združujejo več kot 1000 članov, prostovoljcev in ljubiteljev narave po vsej Sloveniji, in zaposlujejo 24 strokovnjakov z različnih področij. Delujejo predvsem v smeri varstva ptic in njihovih življenjskih okolij, s tem pa prispevajo k ohranjanju narave in dobrobiti celotne družbe. Njihovo poslanstvo uresničujejo z naravovarstvenim, znanstvenoraziskovalnim, izobraževalnim in publicističnim delom ter s sodelovanjem z drugimi nevladnimi in vladnimi organizacijami. DOPPS je tudi polnopravni partner svetovne organizacije za varstvo narave BirdLife International
Vodomec (Alcedo atthis) Foto: Tilen Basle (http://livedrava.ptice.si/domov/o-projektu/ciljne-vrste/)
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je tudi avtor projekta z naslovom »Obnova rečnega ekosistema nižinskega dela Drave v Sloveniji« z akronimom »LIVEDRAVA«, ki je zaživel s 01.09.2012 in bo trajal vse do 31.12.2017. Izvajajo ga na območju reke Drave, med Mariborom in Središčem ob Dravi. Glavne aktivnosti, ki jih izvajajo v okviru projekta so predvsem naravovarstvene, zato na območju reke Drave izvajajo ukrepe za izboljšanje habitatov gnezdečih in selečih se vodnih ptic (gnezdilni otok, rečni rokavi, gnezdilne peščene stene). V projektu LiveDrava namenjajo posebne napore za obnovo območja nekdanjih ormoških lagun, kjer želijo obnovili in ponovno vzpostavili selitvene poti za ptice.
Pri tem bi rad poudaril, da imajo v projektu velik pomen otočki na Ptujskem jezeru in bazeni za odpadne vode Tovarne sladkorja Ormož, kjer gnezdita edini koloniji navadne čigre in rdečega galeba na območju SPA Drava (SPA – Special Protected Areas, Posebno zaščiteno območje). SPA Drava je najpomembnejše območje za prezimovanje vodnih ptic v Sloveniji, saj tu prezimuje 35 do 45 % vseh v Sloveniji prezimujočih vodnih ptic. Še pomembnejše pa je območje za nekatere konkretne varovane vrste. Na tem posebnem zaščitenem območju namreč prezimuje več kot polovica v Sloveniji prezimujočih osebkov naslednjih 7 varovanih vrst: belorepec (podatek 2005), liska, mali žagar, njivska gos (podatek 2005), sivka, čopasta črnica in zvonec. Za večino zim to velja tudi za rečnega galeba. Nadaljnjih 6 varovanih vrst prezimuje tu z več kot eno petino slovenske prezimujoče populacije: kormoran, mali ponirek, mlakarica, rečni galeb, velika bela čaplja in veliki žagar.
Otok za ptice na Ptujskem jezeru (Foto: http://livedrava.ptice.si/domov/galerija/fotogalerija/)
Posebej je treba poudariti, da je SPA Drava edino Natura 2000 območje v Sloveniji namenjeno varovanju prezimujočih kormoranov. Varstveni status kormorana na SPA Drava je utemeljen, saj tu prezimuje okoli 50% vseh v Sloveniji prezimujočih kormoranov. Glavnino projekta predstavljajo konkretne naravovarstvene akcije s katerimi se izboljšuje stanje populacij kvalifikacijskih vrst in habitatnega tipa na območju Natura 2000 Drava, ciljne vrste projekta pri pticah pa so vodomec, kostanjevka, mali martinec, mali deževnik, navadna čigra, togotnik, močvirski martinec in belorepec. V projektu je pomemben tudi ciljni habitatni tip kot so obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja oz. gozdovi v katerem prevladuje črna jelša in vrba, najdemo pa ga na poplavnih območjih na brežinah rek ali rečnih otokov. Mnogo takšnih gozdov je zaradi pogostih poplav zelo dinamičnih, prav zaradi tega pa je tudi talna vegetacija zelo raznolika. Ponekod jo sestavljajo visoke rastline kot npr. velika kopriva , navadni trst in brestovolistni oslad, drugod pa nizke združbe plazeče zlatice, močvirske lakote in navadne kalužnice.
Belorepec (Haliaeetus albicilla) Foto: Jure Novak (http://livedrava.ptice.si/domov/o-projektu/ciljne-vrste/)
Na območju nižinske Drave pokriva ta habitatni tip 13.2 km2, zaradi vplivov sečnje, urbanizacije, kmetijstva in spremembe rečnega režima pa se je obseg in kvaliteta območja drastično zmanjšala. Tako v projektu LiveDrava z oživitvijo stranskih rečnih rokavov pričakujejo izboljšanje stanja tega habitatnega tipa. V sam projekt Live Drava pa kot ciljne vrste niso zajete le ptice in habitatni tip ob reki Dravi, temveč tudi mnoge prizadete in ranljive vrste rib (velika senčica, nežica, bolen, pezdirk) in hroščev (puščavnik, ovratniški plavač, škrlatni kukuj). Pri projektu Live Drava oz. obnovi rečnega ekosistema nižinskega dela Drave v Sloveniji gre torej za kompleksen naravovarstveni projekt, ki je izjemnega pomena za tudi za Ptuj in njegovo naravno okolje. Pri tem je pomembno poudariti, da je bogastvo narave ob reki Dravi neponovljiv dar, ki ga velja spoštovati in ohranjati.
Vir:
- http://www.zrsvn.si/sl/default.asp
- http://ptice.si/
- http://livedrava.ptice.si/
- Veršič B., Geografske značilnosti Ptujskega jezera, diplomska naloga, 2007
- Publikacija Drava – reka življenja (Ptice), Mariborska razvojna agencija, Maribor 2006