Na skrajnem severno zahodnem robu Haloz leži naselje Janški Vrh. Omenjeno naselje v občini Majšperk velja za nekakšen vinogradniški otoček sredi gozdnatih zahodnih Haloz, pomemben vir preživljanja občanov na tem območju pa je med drugim tudi živinoreja. Nadvse slikovita in zanimiva je pešpot med haloškimi griči od naselja Slape, pa vse do vrha Janškega vrha. Pot nas vodi med čudovitimi haloškimi goricami, skozi mogočne bukove gozdove, kjer srečamo nekaj starih hiš in zanimivo kužno znamenje iz 15. stoletja. Na vrhu 641 m visokega slemena stoji cerkvica sv. Janeza Krstnika iz 15. stoletja, od koder se razprostira čudovit razgled na Ptujsko goro ter po Ptujskem in Dravskem polju vse do Ptuja. Cerkvica je že od nekdaj bila priljubljena izletniška točka in romarski kraj, ki so je leta 1910 celo upodobili na razglednici. Razglednica Janškega vrha je delo avstro-ogrskega slikarja, grafika in pokrajinskega slikarja rojenega na Ptuju, Luigija Kasimirja (1881–1962).
 |
 |
Danes je cerkev sv. Janeza Krstnika v sklopu Marijine romarske poti. Pravilno orientirana cerkev na slikoviti lokaciji je bila zgrajena malo pred letom 1487, ko jo prvič omenja Paolo Santonino (italijanski humanist, laični kancler oglejske kurije v Vidmu, popotnik in pisatelj) v svojem popotniškem dnevniku. Kardinal Giovanni Mercati je leta 1937 objavil Santoninov opis potovanj v letih 1485 – 1487, ki je dragocen opis verskega in posvetnega življenja tega časa. V treh vizitacijskih potovanjih v letih od 1485 do 1487 je kancler Santonino spremljal generalnega vikarja oglejskega patriarha, ki je ugotavljal škodo, ki so jo povzročili turški vpadi na južnem Štajerskem, na Kranjskem in Koroškem, blagoslavljal oskrunjene cerkve in podeljeval zakramente.
Svoje popotniške vtise je opisal v dnevniku, ki je ohranjen in tudi preveden v slovenščino. Iz tega časa izvirajo obodne stene prezbiterija (osrednji, običajno nekoliko dvignjen prostor v cerkvi, kjer duhovnik opravlja bogoslužje) in ladje s prvotnim južnim portalom. V poznem 17. stoletju je stavba doživela temeljito prezidavo, ko so nastali obok prezbiterija, okna, zvonik vključen v telo stavbe in glavni portal z razgibano kamnoseško izvedeno atiko (v arhitekturi stena nad vhodom). Načrtovan je tudi obok ladje, a ga zaradi neznanih razlogov niso izvedli. Sočasno s prezidavo je nastala tudi oltarna oprema, ki pa je kasneje doživela nestrokovne obnove. Glavni oltar zaznamujejo kipi Janeza Krstnika v sredini, sv. Petra desno in sv. Pavla levo. Severni stranski oltar, posvečen sv. Mihaelu, je verjetno delo zgodnjega 18. stoletja, a je bil kasneje preslikan. Enako velja za južnega, posvečenega sv. Gregorju Velikem. Vse slike stranskih oltarjih so novejše delo, iz poznega 17. stoletja izvira le velika slika Matere božje z Jezusom in sv. Bonaventuro.
nalaganje map - prosimo počakajte ...
Viri:
- Foto: Črtomir Rosić
- Spletna stran: http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=351
- Wikipedija
- Napisna tabla ob cerkvi