Ko popotnik obišče najstarejše slovensko mesto Ptuj se mu pogled ustavi tudi na slikovite okoliške hribe preko desnega brega Drave. Gre za Haloze, čudovito gričevnato pokrajino z značilnimi strmimi pobočji, položnimi slemeni in vrhovi ter ozkimi dolinami. Posebej je zanimiv vzhodni del Haloz z nižjimi griči in številnimi vinogradi na prosojnih pobočjih, ki so znani po pridelavi kvalitetnih belih vin. Skoraj idealno razmerje med toplotno in svetlobno klimo, vlažnostjo zraka ter sestavo tal uvršča Vinorodne Haloze v sam svetovni vrh, saj ima le okrog 5 % svetovnih vinogradniških predelov tako ugodne ekološke pogoje za gojitev vinske trte. Potepanje peš ali s kolesom po haloških gričih sodi med posebna doživetja, saj lahko popotnik le redko kje izbira med tako številnimi potmi. Te so tod res simpatično speljane med griči in dolinami ter postrežejo s čudovitimi panoramskimi pogledi na preplet vinogradov, starih sadovnjakov in gozdov.
Popotniku so zraven naravnih lepot na ogled tudi mnoge zgodovinske in kulturne znamenitosti, med njimi pa ima posebno mesto cerkev svete Ane na Velikem vrhu. Skoraj povsem meridiansko (polkrožno) potekajoče sleme je dolgo dobrih 1.800 m in se nahaja na nadvse zanimivem vzhodnem delu Vinorodnih Haloz, tik nad gradom Borl. Veliki vrh se v starih listinah prvič omenjena v imenjski cenitvi gospoščine Bori iz leta 1542 pod imenom »Selettina perg«, cerkev svete Ane pa je svoje mesto našla prav na enem od njegovih visokih hribov, ki ga domačini imenujejo Strabolšak. Umeščena je v čudovito okolje, ter je idealna turistična točka za pohodnike in kolesarje, dostopna pa je tudi z avtomobilom. Na idiličnem kraju kjer se vijejo izredno lepi razgledi predvsem v smeri Ptuja vse do Pohorja, privablja vedno več popotnikov od blizu in daleč, posebej pa romarje ob Anini nedelji v mesecu juliju.
Baročna romarska cerkev je bila zgrajena ob koncu 17. stoletja, ko je bilo na območju župnije sv. Barbare gradbeništvo v polnem zamahu. Takrat so barokizirali tudi cerkvi sv. Katarine in sv. Barbare, zgradili grajsko kapelo sv. Trojice na Borlu in podružnični cerkvi sv. Elizabete ter sv. Urbana. Cerkev svete Ane je dal zgraditi grof Franc Anton Sauer iz bližnjega gradu Borl med leti 1695 in 1699, blagoslovljena pa je bila leta 1699. O njeni izgradnji kroži tudi zanimiva legenda, ki pravi, da je grof Sauer cerkev dal zgraditi zaradi svoje zaobljube in njegove soproge Marije Ane, ki sta morala na rojstvo sina edinca Franca Jožefa čakati kar 12 let. Ime Ana v hebrejščini pomeni milost, ljubezen, molitev, zato so se k sveti Ani, Marijini materi, zatekala predvsem dekleta, ki so prosila za dobrega soproga in poročene žene brez otrok, ki so molile za naraščaj in srečen porod.
Zanimivo je, da se ob čaščenju Marije njena starša Ana in Joahim bolj malo omenjata, ju pa omenja Jakobov protoevangelij (predevangelij), ki spada med apokrife, opisuje pa »predevangeljsko« zgodovino. Gre za novozavezno svetopisemskim knjigam podoben spis, ki ga Cerkev sicer ni sprejela v svoj seznam svetopisemskih knjig, čeprav ni kazal na krivoverstvo. Ta opisuje čas pred Kristusovim rojstvom, natančneje življenje Device Marije ter njenih staršev svete Ane in svetega Joahima. V njem je najzgodnejša znana navedba o Marijinem večnem devištvu, ki jo je Cerkev kljub apokrifnosti besedila spoznala za resnično. Joahim in Ana sta bila iz Davidovega rodu, iz katerega naj bi izšel tudi obljubljeni Mesija, hčerka Marija pa se jima je po dolgih letih molitev k Bogu rodila šele na stara leta. Pri sebi sta jo imela le tri leta, potem pa sta jo po zaobljubi izročila templju.
Čaščenje svete Ane se je začelo šele v 12. stoletju, leta 1584 pa je papež Gregor XIII. (1502 – 1585) zapovedal tudi njen god. Njeno čaščenje se je odražalo tudi v umetnosti, saj so jo umetniki navadno upodabljali, kako mali hčerki Mariji razlaga Sveto pismo, mnogo podob in kipov pa jo kaže kako v njenem naročju sedi mala Marija, v Marijinem naročju pa mali Jezus. Takšno sliko je po virih nekje okrog leta 1699 za cerkev svete Ane na Velikem vrhu narisal znani graški slikar Johann Veit Hauckh (o. 1663–1746), ki je leta 1732 za ljubljansko jezuitsko cerkev narisal tudi znamenito sliko sv. Ignacij Lojolski v slavi. Prej omenjeno sliko sv. Ane, ki uči Marijo brati so leta 2002 iz cerkve ukradli in zanjo se je žal izgubila vsaka sled. Namesto nje je sedaj na glavnem oltarju, ki ga pripisujejo v avstrijski Lipnici rojenemu kiparju Francu Krištofu Reissu, njena zelo verna kopija. Njegovo delo sta tudi oba stranska oltarja.
Cerkev svete Ane in njeno okolico so skozi obdobja večkrat obnavljali in dograjevali. Tako so v 18. stoletju do cerkve zgradili Križev pot, po trditvah dekana Drev Emila iz župnije sv. Barbara v Cirkulanah, pa je bilo včasih tod postavljenih 14. kapel. Danes je ohranjena samo kapela na vrhu nedaleč stran od cerkve, ki so jo s sredstvi Občine Gorišnica obnovili šele pred leti. Ostale kapele so bile uničene med vojnami in po drugi svetovni vojni, dekan Drev pa v župniji skrbno hrani načrte za ponovno postavitev kapel po nekdanjem zgledu. Leta 1865 je dal takratni župnik na cerkvi svete Ane postaviti novo ostrešje in obnoviti oltarje, leta 1908 pa sta bili neposredno ob cerkvi postavljeni tudi novo župnišče in romarska hiša. Leta 1922 so obnovili in povišali zvonik, ki ga je razkril silovit vihar leta 1915, naslednje leto pa so iz cerkve odpeljali vse tri zvonove. Leta 1943 so iz cerkve odpeljali tudi zvon, ki ga je župnik Janez Vogrin za cerkev naročil leta 1920. Danes je v cerkvi svete Ane še oltar sv. Urbana, vinogradniškega zavetnika, ki so ga prenesli iz cerkve sv. Urbana na Vrbajnščaku. Ta je pogorela v začetku 19. stoletja zaradi udara strele in je niso več obnovili. V zadnjih letih so obnovili tudi notranjost cerkve in romarski dom ter lepo uredili okolico.
 |
 |
Cerkev stoji, kot že rečeno, na čudovitem mestu, popotniki pa lahko do nje pridejo po pešpoti, ki vodi iz Dolan po gozdu po prej omenjenem križevem potu ali po asfaltirani cesti, ki se odcepi pri tovarni v Dolanah in vodi med vinogradi do vrha. Popotniki jo radi obiščejo že zaradi Vinsko turistične ceste Haloze, kjer si lahko ob cerkvi ogledajo tudi modro kavčino, potomko znamenite mariborske Stare trte, najstarejše trte na svetu. Vsako leto Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze in Občina Cirkulane, priredita njeno posebno trgatev in trgatev sosednjega vinograda ter spravilo velikega haloškega klopotca. Gre za že tradicionalen vinsko-kulinarični dogodek, ki privabi lepo število obiskovalcev, zagotovo pa je cerkev svete Ane najbolj obiskana v času romanja ob Anini nedelji, ki je eno najbolj obiskanih romanj na Ptujskem.
nalaganje map - prosimo počakajte ...
Viri
- Foto: Črtomir Rosić
- Wikipedija
- http://www.cirkulane.si/
- http://www.planinci-cirkulane.si/
- http://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/432-svetniski-domovi/12822-sv-ana-26-julij
- Klemenčič M., Nicolò Bambini, Johann Veit Hauckh in slika sv. Ignacija Lojolskega v ljubljanski šentjakobski cerkvi, strokovni članek, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v. 42, Ljubljana, 2006
- Bračič V., Veliki vrh v Vinorodnih Halozah od leta 1542 do 1977, Geografski vestnik XLIX, Ljubljana, 1977